Slovo rock samotarja

Zgodovina glasbe zna biti zelo nepoštena, a je hkrati tudi logična. Medtem ko se glasba velikih izvajalcev, kot so Queen, Led Zeppelin in The Beatles, še vedno pogosto vrti po radiu, številni odlični bendi in glasbeniki sproti utonejo v pozabo. Glasbo Chrisa Ree je bilo razen komada Road to Hell v zadnjih letih zelo redko slišati na radijskih valovih, tako da si je danes kar težko predstavljati, da je bil ta glasbenik ob koncu osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih eden najbolj opevanih izvajalcev na svetovni sceni. Njegovi hiti On the Beach, Let's Dance, Driving Home for Christmas, Josephine, Auberge, Julia, Fool in I Can Hear Your Heartbeat so bili nepogrešljivi na takrat dominantnem MTV-ju. Morda danes to dejstvo drsi v pozabo, ampak prepoznaven glas in sanjava kitara Chrisa Ree sta definirala zvok tiste dobe na ravni največjih izvajalcev njegovega časa.

Uspeh glasbenika, ki se je rodil italijanskemu očetu in irski materi v Middlesbroughu na severu Anglije, je bil dejansko zaslužen. Rea si je namreč pred mednarodnim prebojem celo desetletje prizadeval za uspeh na glasbeni sceni in trajalo je kar nekaj albumov, preden je njegova glasba požela širšo pozornost. Njegove korenine so bile v blues glasbi, iz katere je razvil svojo slide kitarsko tehniko, še toliko bolj pa je bil zanjo primeren njegov globok, raskav glas, ki je hitro postal njegova zaščitna znamka. Zanimivo je to, da na samem začetku kariere založba ni bila zadovoljna z njegovim imenom, zato so ga poskušali prepričati, da bi nastopal pod umetniškim imenom Benny Santini. To se sicer ni nikoli zgodilo, se je pa iz tega ponorčeval pri svojem debitantskem albumu iz leta 1978, ki ga je naslovil Whatever Happened to Benny Santini? (Kaj se je zgodilo z Bennyjem Santinijem?)

Eden izmed razlogov, zakaj ni bil Chris Rea nikoli podoben drugim rockovskim velikanom, je bil ta, da se nikoli ni predajal divjemu življenjskemu slogu. Svojo ženo Joan Lesley je spoznal že v najstniških letih in je z njo ostal do smrti. Imela sta dve hčerki, skladbo Josephine je posvetil prav eni od njiju. Rea je bil rockovski samotar ravno zato, ker ni ustrezal tipični podobi rock glasbenika in s svojimi dejanji ni nikoli vzbujal pozornosti tabloidnih medijev.

Njegova kariera je po vrhuncu v devetdesetih letih šla nekoliko navzdol tudi zaradi obilja zdravstvenih problemov, ki so se začeli po prelomu stoletja. Že leta 2001 je zbolel za rakom trebušne slinavke in prestal vrsto operacij, zaradi katerih njegovo življenje nikoli ni bilo več enako. Leta 2016 je doživel še infarkt, ki je prizadel njegovo gibanje in govor. Od tedaj je izdal še dva albuma, zadnjega leta 2019. V tem času se je še bolj posvetil svoji drugi strasti, slikarstvu. Njegova slika namreč krasi tudi naslovnico njegovega zadnjega albuma One Fine Day. Ravno letos novembra, tik pred njegovo smrtjo, je izšla kompilacija The Christmas Album, ki združuje vse glasbenikove božične pesmi, ki jih je posnel tekom svoje več desetletij dolge kariere.