Ob okrogli življenjski prelomnici Boštjan Romih ostaja prizemljen. Petdesetico primerja z novim letom – številka se spremeni, človek pa čez noč ne postane drugačen. Bolj kot sama letnica ga zaznamujejo izkušnje zadnjega desetletja, ki mu pomagajo jasneje ločiti med pomembnim in nepomembnim. "Pameti nikoli ni dovolj," pravi v pogovoru za revijo Obrazi, zato o kakršnem koli počitku na lovorikah ne razmišlja.
Tudi praznovanja vidi skozi podobno prizmo. Ne privlačijo ga nujno veliki dogodki, temveč pristni trenutki z ljudmi, ob katerih pogovori tečejo brez napora. Manj blišča, več vsebine – to je njegov recept za dobro druženje.
Pri vitalnosti poudarja ravnotežje: gibanje, kolikor dopušča tempo življenja, in predvsem poslušanje telesa. Še pomembnejši od let se mu zdi občutek radovednosti, prožnosti in pripravljenosti na učenje. Pravi pokazatelj moči pa vidi v tem, kako hitro se pobereš po padcu – telesnem ali čustvenem.
Pomembno sled je pustila tudi ločitev. O njej govori zadržano, a jasno: takšna izkušnja človeka najprej utiša – in to ni nujno slabo.
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Obrazi 04/26. Revija je na voljo tudi v spletni Trafiki24.
