
"Nisem takšna, kakršno me vidite na televiziji. Sem nekaj čisto drugega. In zagotovo nisem tako tečna kot Irena Vouk, pa tudi ne tako tiptop urejena, kadar grem ven," v smehu za revijo Jana pove gledališka in televizijska igralka Vesna Slapar, ki jo ta čas spremljamo v seriji Takšno je življenje. "Rada imam mir, ne maram konfliktov, prepiri me vržejo iz tira." Presenečeni? Kaj boste šele rekli, ko boste spoznali njeno umetniško družino.
Čeprav jo zadnje tedne zaradi TV-serije na ulici prepoznavajo kot županovo ženo, poudarja, da je predvsem igralka Prešernovega gledališča, kjer je zaposlena že 27 let. "Snemanja so zame čudoviti izleti iz gledališča: priložnost, da delam z novimi ljudmi, ki jih sicer ne srečam na odru."
Kdo je mož Vesne Slapar?
Uroš Rakovec je priznan slovenski glasbenik in kitarist, ki že več desetletij ustvarja na domači in mednarodni glasbeni sceni. Dolga leta je pisal glasbo za gledališče in film, zdaj pa se posveča predvsem koncertnim nastopom, poleg solo ustvarjanja igra namreč pri hrvaški jazz pevki Tamari Obrovac, redno pa sodeluje tudi s Severo Gjurin in drugimi glasbeniki. 53-letnik prav tako poučuje kitaro na glasbeni šoli in se posveča raznolikim glasbenim projektom, med pomembnejše denimo sodi sodelovanje z glasbenikom Markom Brdnikom. Njegova kariera je vsekakor zelo razgibana – prepleta jazz, avtorsko glasbo in eksperimentalne zvoke. Čeprav ga danes najpogosteje vidimo na odru, ga občasno še vedno pritegne tudi kakšen gledališki projekt.
Trenutno vas spremljamo v seriji Takšno je življenje, kjer igrate Ireno Vouk, temperamentno, odločno žensko, ki pove, kar misli. Kaj vam je bilo pri tej vlogi najbližje in kaj v največji izziv?
"Mislim, da mi je bilo pri tej vlogi v veliko veselje predvsem to, da je razgibana, da ni enoplastna. Včasih so v serijah liki prikazani kot samo zlobni ali pa samo dobri, ta pa ima obe plati. Najbližje mi je bilo verjetno to, da je mama dveh najstnikov oziroma že skoraj odraslih otrok. S tem se lahko zelo poistovetim. Vse, kar počne, dela v bistvu v dobro družine – ne samo zase, temveč zato, da bi bilo vsem doma dobro.
V največji izziv pa mi je bil ta njen značaj – stalna potreba po vmešavanju v življenje drugih. To zelo težko prenašam, ker sama nimam te lastnosti, vsaj upam, da ne. (smeh) Tudi njena vzvišenost nad drugimi je nekaj, kar mi ni prav nič blizu."
Ni pa vam neprijetno igrati na prvi vtis neprijetnih likov, kajne?
"Pravzaprav zelo rada igram malo nežno zlobne ali pa tečne like, saj dajejo več možnosti za igro in prostor, da z njimi res nekaj zgradiš. Irena je na neki način nasprotje dohtarice, ki je dobra in prijazna, ampak cilj je bil, da postane gledalcem kljub temu simpatična. Mora imeti toplino, nekaj človeškega v sebi, da ti v njeni zoprnosti postane celo malo zabavna."
Ampak zgodba počasi razkriva ozadje njene potrebe po tem, da kroji življenje drugih ljudi. Če pogledamo s te plati, jo lažje razumemo.
"Ja, njena trma in navidezna zoprnost izhajata iz tega, da je imela zelo težko življenje. Prihaja iz revne družine, skozi borbo za preživetje je postala trda – dobila je 'kožo', ki jo varuje pred ponovnimi razočaranji. V seriji izreče stavek, ki jo odlično opiše: 'Včasih sem bila vedno ta zadnja, zdaj pa tudi ta druga ne bom več.' To se mi zdi ključno za njen značaj. Ko sem gradila lik, sem izhajala prav iz tega stavka – da jo lahko razumem, zakaj je taka, kot je, in zakaj se ne pusti."
Kaj si zasebno mislite o ljudeh, ki so glasni, neposredni in radi uveljavljajo svoj prav?
"Načeloma imam rada samozavestne ljudi. Tiste, ki delajo stvari, ki si jih res želijo, včasih tudi ne glede na to, kaj si drugi mislijo. To se mi zdi čisto v redu lastnost. Nikakor pa ne prenesem, če kdo hodi po drugih ali dela stvari na njihovih plečih, tega res ne maram."
Kakšni pa ste sami: radi glasno in jasno razčiščujete ali pazite, kako kaj poveste?
"Načeloma zelo sovražim konflikte. Nisem jih navajena, ne iz primarne družine ne iz svoje, zato me vsak močnejši prepir precej vrže iz tira. Učim se, da ljudje komunicirajo na različne načine in da včasih kdo ne misli nič slabega, tudi če se izrazi malo ostreje. Ampak kadar se počutim napadeno, je zame to zelo neprijetno. Tako da ne, konfliktov ne maram, jih ne iščem in jih tudi ne potrebujem."
Večkrat vas omenijo kot najmanjšo slovensko igralko. Vas to moti, morda užali?
"Ne, sploh ne! To, da me omenjajo kot najmanjšo slovensko igralko, mi ni prav nič v breme – nasprotno, zdi se mi prav zabavno. S svojo telesno majhnostjo nimam nobenih težav. Prihajam iz družine, kjer smo vsi bolj nizke rasti, in se mi to zdi čisto normalno. Res pa sem te stvari malo popravila z možem in otroki – oni so vsi visoki, mož sploh! Skupaj smo prav hecna kombinacija. (smeh) Včasih, ko srečam mlajše kolegice z akademije, ki so tudi majhne, jih v šali vprašam, koliko so visoke … pa še vedno ugotovim, da sem jaz najmanjša. Visoka sem 1,55 metra. Nikoli pa mi to v življenju ni predstavljalo nobene ovire – ne pri vlogah ne pri delu."
Mož Uroš je vaša prva ljubezen. Danes so dolgoletna razmerja še posebej dragocena – je pri vaju ključno prav to, da sta skupaj odrasla?
"Midva sva dejansko skupaj že od prvega letnika moje srednje šole. Takrat so bile sanje o tem, kaj bova v življenju počela, res samo sanje. A uresničile so se, prav to, kar sva si takrat želela, danes živiva. Jaz sem postala igralka, on pa glasbenik.
In ja, to, da ostaneš skupaj s svojo prvo ljubeznijo, je kar redkost. Mislim, da nama je uspelo zato, ker sva v osnovi precej mehka človeka. Znava se prilagoditi, poslušati drug drugega, in imela sva to srečo, da sva v tistih ključnih letih, med petnajstim in petindvajsetim, ko se človek najbolj oblikuje, vse doživljala skupaj.
Takrat se razvijajo sanje, pogledi na življenje, razmišljanje o tem, kaj boš počel, kje boš živel, kakšno družino boš imel …, in midva sva vse to prehodila z roko v roki. Brez večjih sporov, ker sva bila preprosto neskončno zaljubljena. Skupaj sva odrasla in ohranila tisto res lepo vez – prijateljstvo, podporo in ljubezen. Recepta nimam, lahko samo rečem: imela sva srečo."
Celoten intervju lahko preberete tukaj.
Revija Jana je na voljo tudi v spletni trafiki.





