Fenomen serije Vrelo rivalstvo: In kar naenkrat vse zanima hokej ...

Bil bi skoraj prisrčen družinski trenutek, če ne bi šlo za prizore presenetljivo eksplicitnega gejevskega seksa. Na najbolj možat in heteronormativnosti prijazen način, seveda. V športni slačilnici. Po tekmi. Med pripravami na hokejsko prvenstvo. Malo je manjkalo, pa bi z brisačo mimo prišel še Kopitar.

Na minulih zimskih olimpijskih igrah so zabeležili zanimiv fenomen. Zanimanje za hokej je strmo naraslo. In to med ljudmi, ki v življenju niso videli niti minute tega grobega športa. Instagram je bil poln nenavadno nehokejskih novopečenih navijačev, ki so robustne tekmovalce pozivali, naj se objamejo in poljubijo. Topel val romantike je zajel ledene ploskve, četudi je večini bilo jasno, da od testosteronskega dogajanja najbrž pričakujejo mnogo preveč. Se je vsem skupaj zmešalo? Tudi. Predvsem pa je svet, vsaj tiste države, v kateri jo smejo predvajati, zajela mrzlica serije Heated Rivalry. Vrelo rivalstvo. Če je dovzetno občinstvo leta 2005 solze točilo ob tragični ljubezenski zgodbi dveh kavbojev v filmu Gora Brokeback, je filmska industrija zdaj postregla z novimi mokrimi sanjami ljubiteljev LGBT-erotike, ki je tokrat udarila bolj mainstreamovsko kot kadarkoli prej. Kot bi zgodba o dveh vrhunskih hokejistih, ki se nesmrtno zaljubita in svojo zaljubljenost v neštetih položajih tudi izživita, že ne bila dovolj, je eden od njiju Rus, drugi pa Kanadčan. Oba možata, mlada, netetkasta. Z ravno prav definiranimi trebušnimi mišicami. Ker se je za pravice manjšine lažje boriti, če si fotogeničen. Knjige z izvirno zgodbo gredo za med tudi v Sloveniji, majice s podobo glavnih junakov in napisom "Midva greva v kočo, pridruži se, luzer", ki se navezuje na njun romantični oddih v hribovski koči, so prodajna uspešnica. Da serijo, ki jo je pri nas mogoče videti na pretočni platformi HBO Max, spremljajo, je potrdilo tudi nekaj čisto pravih hokejistov in drugih športnikov. 

Skoraj ti je mar za njuno ljubezen 

Na kratko: ne pričakujte preveč, a dobili boste veliko. In ne glejte tega z najmlajšimi. Oglašajo se mnoge ženske, hvaležne uporabnice platforme, ki zdaj trdijo, da jim je serija prijetno popestrila zakonsko življenje. Predvsem zaradi vseprisotnega vzdušja "konstantne napaljenosti", ki spremlja dogajanje. Šund? Seveda. Mehka pornografija? Absolutno. A preverjanje strpnosti gledalcev še nikoli ni bilo zapakirano bolj gledljivo. Na koncu ti je skoraj mar za njuno ljubezen. 

Vrelo rivalstvo je čez noč rodilo zvezdnika, ki sta postala glavna senzacija sezone podeljevanja nagrad. Pred nekaj meseci sta bila Connor Storrie in Hudson Williams še natakarja. Danes sta del popkulturne histerije. Serija, ki je sprva nastala skoraj neopazno, je v rekordnem času postala globalni fenomen.

Zgodba, prirejena po romanu kanadske pisateljice Rachel Reid, sledi prepovedani ljubezni med dvema tekmecema na ledu – ruskim hokejistom Iljo Rozanovom in kanadskim zvezdnikom Shanom Hollanderjem. Na papirju gre za erotično kvirovsko romanco, a na zaslonu se razvije v čustveno intenzivno, skoraj hipnotično pripoved o strasti, rivalstvu in identiteti. Ko je serija novembra lani imela premiero v Severni Ameriki, nihče ni pričakoval, da bo postala takšna uspešnica. Posneta je bila v Ontariu, v dobrem mesecu dni, z razmeroma skromnim proračunom – manj kot pet milijonov kanadskih dolarjev na epizodo – in z igralsko zasedbo, ki je bila večinoma neznana širši javnosti. Prav ta neobremenjenost z velikimi imeni se je izkazala za eno njenih največjih prednosti.

Kot spust po dopaminskem toboganu

Connor Storrie in Hudson Williams sta v trenutku postala ljubljenca občinstva. Njuna priljubljenost je eksplodirala: od milijonov sledilcev na družbenih omrežjih do nastopov v priljubljenih večernih oddajah. Storrie je medtem že vodil legendarni Saturday Night Live, Williams pa se je znašel celo na odru ob kanadskem premierju na filmskem dogodku v Ottawi. Kot je sam priznal v enem od podkastov, sta morala s soigralcem v enem mesecu osvojiti izkušnje, za katere igralci običajno potrebujejo leta.

Toda uspeh serije presega zgolj igralski vzpon. Njena predzadnja epizoda je podrla rekorde in se po ocenah na IMDb izenačila z legendarnimi televizijskimi dosežki, kot tistimi serije Kriva pota. Ena ključnih zaslug za njen uspeh gre igralski zasedbi – in tistim, ki so jo izbrali. Kasting direktorici Jenny Lewis in Sara Kay sta imeli le tri mesece časa, da najdeta popolna protagonista, ob tem pa sta morali upoštevati izjemno specifične zahteve: igralca sta morala biti fizično pripravljena, prepričljiva na ledu, sposobna igrati v različnih jezikih in – ne nazadnje – pripravljena na eksplicitne prizore.

"Nismo iskali zvezdnikov, temveč najboljše igralce," poudarja Kay. Producent Jacob Tierney je vztrajal pri zvesti adaptaciji izvirnega romana, kar ni bilo samoumevno. Projekt se je soočal s pritiski, da bi omilili erotične elemente in prilagodili zgodbo širšemu občinstvu. A kanadska platforma Crave je ustvarjalcem omogočila popolno ustvarjalno svobodo. Ta odločitev se je izkazala za ključno – zvestoba literarni predlogi je pritegnila obstoječo skupino oboževalcev, ki je nato poskrbela za organsko širjenje zanimanja po svetu.

Promocija serije je bila tesno povezana prav s temi oboževalci. Ti so sodelovali pri prvih kampanjah, širili napovednike in celo lobirali pri mednarodnih platformah, da serijo uvrstijo v svojo ponudbo. Rezultat? Distribucija na globalnih trgih, od ZDA do Evrope, in status ene najbolj gledanih serij ta hip. V času, ko pretočne platforme stavijo na velike proračune in preverjena igralska imena, Vrelo rivalstvo deluje kot popolno nasprotje. Uspeh serije je močno vplival tudi na druge ustvarjalce. Glasbenik Peter Jones, ki je ustvaril atmosferično glasbeno podlago, opisuje odziv občinstva kot "dopaminski tobogan". Njegova glasba je postala neločljiv del čustvene izkušnje ogleda serije, gledalci pa ga zasipajo s prošnjami za samostojno izdajo soundtracka.

Seks se prodaja, tudi v Rusiji

Podobno preobrazbo doživlja tudi avtorica Rachel Reid. Njene knjige, ki jih je nekoč imela za "neprenosljive na ekran", so po izidu serije doživele izjemen porast prodaje in poslušanosti. Sedem let po prvotni izdaji je roman pristal celo na seznamu uspešnic časnika New York Times. Druga sezona je bila potrjena skoraj čez noč, pričakovanja pa so ogromna. Kritiki opozarjajo, da serija ne sme podleči pritiskom večjih platform in izgubiti svoje subtilnosti. Njena moč namreč ni v spektaklu, temveč v tišini – v pogledih, neizrečenem in napetosti, ki se skriva med vrsticami. 

Svet zdaj seveda zanima tudi zasebno življenje glavnih igralcev. Storrie, ki se je za snemanje osupljivo dobro naučil govoriti rusko in z ruskim naglasom, o svojem zasebnem življenju noče govoriti, a ga povezujejo s Francoisem Arnaudom, ki v seriji igra hokejista Scotta Hunterja, ki svojega tipa celo javno poljubi na ledu, Williams pa je na minuli podelitvi oskarjev na rdeči preprogi blestel s svojo punco, Katelyn Rose Larson, znano tetoverko iz Vancouvra. Vrelo rivalstvo je glavna igralca serije povezalo celo do te mere, da sta si oba omislila tetovažo z napisom "Sex Sells". Seks se prodaja. In to zelo dobro, saj milijoni te dni kar dežujejo, seriji pa iznajdljivih gledalcev ne manjka niti v Rusiji, kjer je sprejemanje LGBT in sorodnih pravic še vedno veliko bolj zamrznjeno od hokejskega igrišča.