Žetev pšenice, s katero je v Pomurju zasejanih približno 15 tisoč hektarjev njiv, prehaja v sklepno fazo. Kot smo že pisali, se je na lažjih tipih tal začela zadnje dni junija, saj je zaradi visokih temperatur in suhega vremena žito dozorevalo hitreje kot običajno, ob nadaljevanju suhega vremena pa se bo žetev ozimnih žit večinoma končala do sredine julija.
"To je nekoliko hitreje kot v prejšnjih letih, k temu so pomembno prispevale visoke temperature v zadnjih tednih," pravi o razmerah Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
"Končno oceno kakovosti bo mogoče dati po zaključku žetve"
Kakovost je za zdaj dobra
Obseg površin, zasejanih s pšenico, se letos v primerjavi z lani v Pomurju ni bistveno spremenil, ta regija tako ostaja najpomembnejše pridelovalno območje krušnih žit v Sloveniji. Odločitev za setev pšenice je po besedah Ferenčaka pri kmetih odvisna predvsem od kolobarja, talnih razmer, pa tudi vključenosti v različne kmetijsko-okoljske ukrepe.
Letošnja letina pšenice je zelo odvisna od posamezne lokacije, tipa tal in izvedenih agrotehničnih ukrepov. Tam, kjer so bili tehnološki ukrepi izvedeni pravočasno in pravilno, so pridelovalci ob upoštevanju marčevskih in aprilskih vremenskih razmer s pridelkom zadovoljni, tudi majske padavine so deloma omilile posledice spomladanske suše in pozitivno vplivale tako na količino kot tudi na kakovost pridelka.
"Tudi ko govorimo o kakovosti, je ta letos za zdaj dobra, so pa kakovostni parametri odvisni od več dejavnikov, kot so izbira sorte, gnojenje, varstvo pred boleznimi in škodljivci, na koncu pa seveda vremenske razmere. Končno oceno kakovosti bo mogoče dati po zaključku žetve, ko bodo znani tudi rezultati odkupa in analiz zrnja," pojasnjuje sogovornik. Dodaja še, da je povsem drugačna slika na površinah, ki jih je prizadela toča. Pridelek na teh površinah je odvisen od stopnje poškodovanosti posevka.
Pet evrov dodatka pri odkupu
Največji udarec za kmete ob letošnji žetvi so odkupne cene žit. Ne sledijo stroškom pridelave. Stroški gnojil, varstva rastlin, goriva, dela in mehanizacije so nenehno v porastu, odkupne cene pa so v primerjavi z lanskimi celo nižje in se gibljejo od 150 do 230 evrov po toni, odvisno od kakovostnega razreda.
Skupina Panvita, ki ima tudi letos pšenico posejano na 1100 hektarjih, je odkupne cene te poljščine postavila med 163 in 230 evri za tono, Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci pa med 160 in 216 evri po toni brez davka na dodano vrednost (DDV) ob največ 14-odstotni vsebnosti vlage. Tudi Kmetijska zadruga Radgona, ki odkupuje pšenico na odkupnih mestih v Črncih, Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju, bo krušno pšenico odkupovala po ceni 180 do 220 evrov, krmno pšenico pa po ceni 160 evrov za tono.
Požeta tudi oljna ogrščica
Po žetvi ječmena, ki je bil letos pri nas posejan na približno 6500 hektarjih, je bila na pomurskih poljih požeta tudi oljna orgščica. Letošnji pridelki te oljnice so po besedah Boštjana Ferenčaka dobri, na nekaterih površinah presegajo tudi štiri tone na hektar. SKZ Ljutomer - Križevci je omenjeno poljščino letos odkupovala po ceni 450 evrov na tono, k čemur so prišteli še DDV. Je pa oljna ogrščica zahtevna poljščina za pridelavo, največji izziv je varstvo pred škodljivci in boleznimi, dodatna težava je tudi razvoj odportnosti zoper posamezne insekticide.
"Nekateri odkupovalci ponujajo tudi pet evrov dodatka po toni za pšenico Izbrana kakovost. Ta shema je namenjena spodbujanju lokalne pridelave pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde ter spodbujanju potrošnika k nakupu izdelkov iz pridelkov lokalnih pridelovalcev teh kmetijskih kultur," je še povedal Boštjan Ferenčak.
