Gozdarstvo Gornja Radgona je četrto leto zapored v Gornji Radgoni organiziralo dražbo vrednejših sortimentov lesa. Zbiranje hlodovine je potekalo do konca januarja, med 6. in 20. februarjem je potekala dražba, nato pa so na sejmišču Pomurskega sejma pripravili tudi dan odprtih vrat. Letošnja dražba je bila, kot je povedal Stanislav Rojko, direktor Gozdarstva Gornja Radgona, v več pogledih rekordna. Zbrali so namreč največ hlodovine doslej, kar 1632 kosov v skupni količini 1520,61 kubičnega metra lesa. Les, ki je izključno iz pomurskih in podravskih gozdov, je organizatorjem letos zaupalo 180 lastnikov gozdov, ponudbe zanje pa je oddalo 23 kupcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Srbije, Hrvaške, Italije in portugalskega otoka Madeira. "Veseli nas, da je polovica kupcev iz Slovenije, med drugim tudi iz lokalnega okolja."
Najvišja ponujena cena je za približno 700 evrov višja, kot je bila lanskoletna. Kupec je za hrast dob, ki ga bo predelal v furnir, ponudil 2602 evra za kubični meter. Največ denarja je iztržil hlod hrasta doba, ki v dolžino meri 7,30 metra, je premera 87 centimetrov in ima 4,34 kubičnega metra. Prodan je bil namreč za 9496,35 evra. Drevo je raslo v Ihovi ob glavni cesti Gornja Radgona–Benedikt. "Vrednost celotne ponudbe lesa na letošnji dražbi znaša v neto vrednosti približno milijon evrov," je še pojasnil Rojko. Lastniki bodo denar za les dobili nakazan v približno 40 dneh, odvisno od dinamike odvoza in plačil kupcev.
Na tokratni dražbi so zbrali največ hlodov hrasta doba (nekaj več kot 820 kubičnih metrov), hrasta gradna (nekaj manj kot 480 kubičnih metrov), sledita robinija kot tujerodna vrsta iz gozdov ob reki Muri, ki je v zadnjih letih prodajni hit, ter jesen, ki v naših gozdovih izumira in propada, zato so ga lastniki prisiljeni posekati. Kot je še povedal Rojko, so prodali skoraj 95 odstotkov vse zbrane hlodovine, brez ponudb je ostalo 40 kosov v skupni masi nekaj več kot 27 kubičnih metrov. Gre predvsem za hlodovino, ki je spokala, ter topol, črno jelšo, oreh, hruško in nekaj kosov češnje.
Vsak kos hlodovine, ki je bil razstavljen na sejmišču Pomurskega sejma, ima dokazilo o zakonitem izvoru, prav tako ga je javna gozdarska služba označila za posek, zanj pa je bila izdana odločba v upravnem postopku. V primeru izvengozdnega poseka imajo organizatorji dražbe zapisano parcelno številko, na kateri je drevo raslo.
"Vsi, ki živimo z gozdom, lesom in kmetijstvom, vemo, da če želimo to delati dolgoročno in trajno, se moramo pri tem razumno obnašati, torej sekati les takrat, ko je dozorel in ko je čas, da gre iz gozda. Hkrati moramo skrbeti za tisti drugi del, to je obnovo gozdov, vlaganje v gozdove in nego mladih gozdov. Tak način prodaje, ki je približan lokalnemu prebivalstvu, pa zagotovo pomeni najmanj škode za okolje," je še povedal Stanislav Rojko.
