
"Seveda Slovenija ni imuna za populistične avtoritarne popadke. Poglejte, kdo nas obkroža: Orban, Melonijeva, Kickl, pomislite še na Slovaško in Nemčijo z AfD ter seveda na generalnega mentorja Trumpa. Tudi delovanje medijev, predvsem spletnih platform in družbenih omrežij, intenzivira prisotnost zgodb, ki so skladne z argumenti, da je demokracija neučinkovita, degenerirana in da so te vrednote relikt prejšnjega enoumja, komunizma in podobno. Paradoksov je veliko. Ivan Krastev, bolgarski analitik, pravi, da živimo v družbah z dvojno netoleranco: netoleranco levičarjev do rjavenja družbe (pojavov fašizacije) in netoleranco desničarjev do libertarnih vrednot.
Ključno vprašanje pri tem je, ali lahko modeli iliberalne demokracije postanejo sprejemljiva alternativa demokratičnim modelom. Na desni, ne samo v Sloveniji, mislijo, da lahko.

Značilnost Orbanove iliberalne demokracije je, da ohranja elemente formalne demokracije, kot so volitve, delitev oblasti in osnovne politične svoboščine, hkrati pa zavrača model liberalnih vrednot kot temelj političnega reda po drugi svetovni vojni in jih nadomešča s koncepti, kot so narod, kolektivna pripadnost, zgodovinski miti in krščanska identiteta. V tem kontekstu poteka presoja liberalnih norm, ki jih iliberalizem vidi kot nevarnost, ki ogroža nacijo in državo. Gre za spopad dveh modelov in vprašanje, ali je Slovenija za to povsem imuna. Po mojem mnenju ni. Ograja, ki jo je treba preskočiti, je nizka. Zadostuje pogled v ZDA, kjer so se zdele nekatere vrednote vklesane v kamen, pa so se spremenile v prah."





