"V teh dneh je slovenska javnost dobila v roke enega najpomembnejših in tudi najboljših dokumentov o stanju družbe in države. A žal javnost o tem 'veselem dogodku' ve zelo malo. Gre za poročilo o razvoju in kakovosti življenja v Sloveniji. Pripravlja ga vladni urad za makroekonomske analize. Čeprav je formalno del vlade, je to že desetletja zelo močan 'think tank', poln skrbnih raziskovalcev, ki ga na srečo politika pusti pretežno pri miru. /.../
Kdor bi pogledal le povzetek, bi zlahka ugotovil, da nam gre dobro, stabilno, uspešna družba smo. A visoka vrednost tega dokumenta je v njegovih podrobnostih, ki jih v intervjuju v Mladini razgrinja ena od njegovih soavtoric, sociologinja dr. Marta Gregorčič. Čeprav je mikavno, da bi našteli kar vsa njena opozorila, si bomo dovolili izpostaviti eno: domišljijo. Nam, slehernikom, hitečim po svojih zasebnih in službenih poteh, ne bi nikoli prišlo na misel, da je ta pojem lahko tako pomemben v analizi neke družbe – in da ima lahko tako velik vpliv. A kot pojasnjuje Marta Gregorčič, je ustvarjalnost, katere del je domišljija, temelj vsakega razvoja, vsakega naprednega, strpnega, demokratičnega razvoja družbe. Zadnja raziskava PISA, ki jo je naredil OECD in ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov, je potrdila, da se mladi v Sloveniji po dosežkih glede ustvarjalnega mišljenja uvrščajo na sam rep Evropske unije. 'V zgodnjem otroštvu je domišljija ključna za osebni in kognitivni razvoj otroka, kasneje v življenju pa za oblikovanje njegove identitete in razvoj njegovih spretnosti. Zato je tudi naše prvo priporočilo s področja družbenega razvoja, da je treba ustvarjalnost postaviti v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov.'"
