(REKLI SO) Dušan Nolimal: "Rekreativni" problem Slovencev

DR
29.01.2026 16:14

Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja, v Delu o družbeni sprejetosti psihoaktivnih snovi in posledicah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

"Alkohol je ena najbolj dostopnih psihoaktivnih snovi v Sloveniji, a njegova družbena sprejetost ne izraža resnosti tveganj, ki jih prinaša za javno zdravje. Po analizi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, leta 2021 znašala približno 10,62 litra čistega alkohola – kar pomeni več deset litrov piva ali vina na leto na posameznika. To Slovenijo uvršča nad povprečje evropske regije in poudarja zelo razširjeno uporabo alkohola v družbi. NIJZ poroča, da je bilo leta 2020 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 943 smrti, pri čemer je bilo več kot polovica umrlih pred 65. letom starosti – v povprečju skoraj tri smrti na dan. Raziskave kažejo, da kar 55 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pije alkohol tvegano ali škodljivo, torej presega priporočene meje ali se najmanj enkrat na leto opije. Takšna poraba ni brez posledic: alkohol povečuje tveganje za poškodbe ter prometne in druge nesreče zaradi okrnjene presoje, zmanjšane koordinacije in slabše odzivne sposobnosti. /.../

Dušan Nolimal
Branko Žunec

Kokain, čeprav prepovedana snov, ni zgolj marginalen pojav, ampak je postal del nočnega in rekreativnega življenja v različnih populacijskih skupinah v Sloveniji. Poročilo NIJZ o stanju na področju prepovedanih drog navaja, da je leta 2023 med prebivalci v starosti od 15 do 64 let prepovedane droge kdaj v življenju že uporabilo približno 22 odstotkov ljudi, uporaba kokaina je eden najpogostejših vzorcev po konoplji. /.../

Mednarodna znanstvena literatura jasno kaže, da večina nesrečnih dogodkov, povezanih z alkoholom in kokainom, ni posledica vnaprej oblikovane kriminalne namere, temveč preplet oslabljenih psihofizičnih sposobnosti, okoliščin in pogosto nepredvidljivih tveganj. Prav zato se poudarja, da je obravnava teh snovi kot dejavnikov tveganja bistveno kompleksnejša ter zahteva širši javnozdravstveni in znanstveni kontekst."

 

Vir. Delo

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta