
"Če je bila Gaza, kjer je skrpucalo mednarodne skupnosti dovolilo izraelskim genocidnim oblastem sistematično izvajanje absolutnega zla v neposrednem prenosu, predfilm prihodnosti, je ameriški vojaški poseg v Venezueli le eno izmed poglavij sistematiziranega globalnega drvenja v ponor. Sistematiziranega globalnega drvenja v ponor, v katerem so tisti, ki (le) na videz delujejo kot največji nasprotniki, dejansko najbolj tesni sodelavci.
Partnerji v zločinu proti celotnemu človeštvu. Tako kot je vojni načrt ruskega predsednika Vladimirja Putina za Ukrajino postal mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je genocidni načrt predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja postal globalni mirovni načrt za Gazo, ki prinaša le nadaljevanje genocida z drugimi sredstvi. Ameriška invazija na Venezuelo je v tem kontekstu dejansko veliko darilo Rusiji in ne nasprotno – v zameno za velik del Ukrajine.

Na ta način se je prižgala zelena luč za vse velike sile in njihove nepotešljive, bolestne apetite, ki se najbolj kažejo v tesni spregi industrije fosilnih goriv, glavnega gonila ameriške invazije na Venezuelo, in orožarske industrije; dveh industrij, ki sta v zadnjih letih skovali zgodovinsko rekordne dobičke. In to v času, ko bi se morali kot človeštvo kolektivno in z vsem, kar nam je na voljo, spopadati s posledicami podnebnih sprememb. Te so, posledično, postale eksotična tema. Zeleni prehod je umrl v Donbasu. Ubila ga je Koalicija oljnih.
V svetu popolne nekaznovanosti zlorabe moči je dovoljeno = pričakovano čisto vse. To sicer ni zares nič posebej novega. A nova je silovitost, nebrzdanost in celovitost pustošenja, ki med vladavino novih nacizmov in fašizmov ne dopušča prav nobenega upanja. Je kdo omenil Grenlandijo? Morda Tajvan, Nigerijo?"
Vir: Delo





