Vojna prinaša kaos. Uničuje življenja, možnosti preživljanja, gospodarstvo in okolje.Tokrat se kaos, ki smo mu priča na Bližnjem vzhodu, hitro širi po svetu. Zaprtje Hormuške ožine je imelo takojšnje in hude posledice. Stroški EU za uvoz fosilnih goriv so se od začetka vojne povečali za več kot 24 milijard evrov. Pri tem ne gre le za energijo. Kmetje po vsej Evropi občutijo vpliv na ključne proizvode, kot so gnojila. Primanjkuje nam surovin, kot je primarni bencin, ki je hrbtenica kemijske industrije. Bojim se, da bo prihodnost še bolj kaotična. Dolgoročni učinki na evropsko gospodarstvo in zeleni prehod, prehransko varnost ter ključne tehnologije, kot so polprevodniki, so lahko katastrofalni.
To ni prvič, da sta Evropo prizadeli prekomerna izpostavljenost ranljivim dobavnim verigam in pretirano zanašanje na druge. Evropske državljane in državljanke ter industrijo so prizadele tudi pandemija covida-19, šestdnevna blokada Sueškega prekopa leta 2021 in ruska invazija na Ukrajino. V zadnjem času smo priča uporabi dobavnih verig kot orožja v vse bolj nasprotujočem si svetu. Lani je Kitajska blokirala izvoz elementov redke zemlje, zaradi česar so bili evropski proizvajalci avtomobilov prisiljeni začasno prekiniti dejavnosti. Čeprav na te pretrese v veliki meri nismo mogli vplivati, so bile posledice popolnoma predvidljive. Vsaka kriza, od dejanskih in trgovinskih vojn do svetovne pandemije, je izpostavila ranljivosti Evrope. In trenutno smo na milost in nemilost prepuščeni naslednjemu neizogibnemu pretresu.
EU je prišla do dveh jasnih spoznanj. Prvič, še vedno smo preveč odvisni od plina, nafte in naftnih derivatov. Fosilna goriva morda trenutno res poganjajo našo družbo, vendar nas omejujejo v geopolitičnem, gospodarskem in okoljskem smislu. To toksično odvisnost moramo odpraviti. Najcenejši sod nafte je tisti, ki ga ne uporabimo. Drugič, nujno moramo zmanjšati odvisnost od drugih in izpostavljenost nestabilnim dobavnim verigam. Prehod na krožno gospodarstvo, v katerem se kritične in strateške surovine predelujejo in ponovno uporabljajo, namesto da bi se odlagale, bi znatno zmanjšal potrebo po novem uvozu in nam pomagal odpraviti obstoječe omejitve dobavne verige.
Še vedno smo preveč odvisni od plina, nafte in naftnih derivatov. Fosilna goriva morda trenutno res poganjajo našo družbo, vendar nas omejujejo v geopolitičnem, gospodarskem in okoljskem smislu
Potencial je ogromen. Ena metrična tona sestavnih delov pametnih telefonov lahko izvajalcem recikliranja zagotovi tolikšno količino zlata in bakra, kot jo običajno pridobimo iz 2000 metričnih ton izkopane kamnine. V krožni Evropi bi lahko snovna predelava baterij do leta 2040 zadostila polovici povpraševanja EU po kobaltu. Velik del našega uvoza fosforja, tudi iz Rusije, bi bilo mogoče nadomestiti s fosforjem, pridobljenim iz odpadne vode. Bioplin bi lahko pokril 10 odstotkov potreb Evrope po plinu, biološki primarni bencin pa bi lahko nadomestil pomanjkanje fosilnih goriv.
Takšni ukrepi so za z viri omejeno Evropo povsem samoumevni. Manj odvisnosti od nafte in zunanjih odvisnosti pomeni večjo strateško avtonomijo, gospodarsko varnost in konkurenčnost. Zato moramo iz vsake tone materiala izkoristiti vsak gram vrednosti. To pomeni učinkovitejšo proizvodnjo, zasnovo in uporabo ter boljšo industrijsko simbiozo, kjer si podjetja izmenjujejo materiale, energijo, vodo inodpadke.
Preoblikovanje v krožno Evropo poteka, a prepočasi in preveč nestalno. Predela se le en odstotek nekaterih elementov redke zemlje. Ponovno se uporabi le en odstotek materialov iz rušenja stavb. Prav tako se reciklira le en odstotek rabljenih oblačil, od katerih so številna izdelana na petrokemijski osnovi. EU si prizadeva to spremeniti. Pozneje letos bo akt o krožnem gospodarstvu okrepil enotni trg sekundarnih surovin, drugi akt o biotehnologiji pa bo vzpostavil trge za materiale na biološki osnovi, vključno s predelavo odpadkov v energijo in gnojila. Tudi industriji je ukrepanje v interesu. Evropska industrija ima znatne neizkoriščene zmogljivosti, vse od krožne plastike do biološkega primarnega bencina, in lahko hitro poveča proizvodnjo. Z izbiro krožnih ali bioloških materialov iz Evrope bodo podjetja postala odpornejša in manj ranljiva za nepredvidljive geopolitične razmere ali svetovne trge.
Konflikt na Bližnjem vzhodu je tako kot krize pred njim izpostavil šibke točke našega linearnega, ogljično intenzivnega sistema. Vendar nam je tudi ponovno pokazal, kaj moramo spremeniti. Čas je, da se odzovemo in sprejmemo krožnost ter kar nam v resnici ponuja: priložnost za blaginjo, naložbo v našo prihodnost in zaščito pred naslednjo krizo.
