Atentatorjevo napačno prepričanje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Kavarniški bojevnik, kakršen je ameriški predsednik Donald Trump, ki se je petkrat izognil služenju v Vietnamu, verjetno v atentatih vidi nekakšno čudežno zunanjepolitično rešitev. V napadu z droni ali s strelom iz puške ubiješ voditelja sovražne države - in glej, tvoje težave ni več. Pravzaprav ne obstaja nobena zgodovinska podlaga za prepričanje, da je mogoče z atentatom karkoli rešiti. Obstaja pa veliko dokazov, da se lahko zaradi njega stvari zelo, zelo poslabšajo.
Atentat je skoraj vedno dejanje iz obupa. Najpogosteje ga izvedejo prepričani ideologi, ne državniki. To je jasno že vsaj od "zlate dobe" atentatov, ki so ji bili v Evropi in ZDA priča konec 19. stoletja in v začetku 20. V tistih nekaj desetletjih so anarhisti umorili dva ameriška predsednika, Jamesa A. Garfielda in Williama McKinleyja, ruskega carja Aleksandra II., habsburško cesarico Elizabeto, ženo Franca Jožefa I., italijanskega kralja Umberta I., francoskega predsednika Sadija Carnota in dva španska premiera, Antonia Canovasa del Castilla in Joseja Canalejasa y Mendeza.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta