
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj skrbi tudi za zbiranje, ohranjanje in strokovno obdelavo domoznanskega gradiva in za zbirko starih tiskov. Med knjižnimi dragocenostmi v Domoznanski zbirki izstopa zbirka Herbersteiniana, ki obsega dela Žige Herbersteina ter rokopisno in tiskano gradivo o njegovi rodbini. Letos so zbirko Herbersteiniana vpisali na Unescovo nacionalno listo Spomin sveta. Slavnostno podelitev listin je odbor nacionalne komisije za Unesco pripravil 23. oktobra v Narodnem muzeju Slovenije.

Rodbina Herberstein je bila do leta 1945 lastnica ptujskega gradu. V zbirki je več starejših tiskov o zgodovini rodbine, najdemo pa tudi zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein (1486−1566), vojak, humanist in eden najslavnejših diplomatov 16. stoletja. V zgodovino se je zapisal z delom Moskovski zapiski (1549). Prva izdaja v Sloveniji ni ohranjena, na Ptuju hranijo prvo italijansko izdajo (1550) in belgijsko izdajo (1557). V poznih letih življenja je Herberstein izdal tudi nekaj avtobiografskih del, med katerimi se odlikuje delo Gratae posteritati (1560). Izvod tega dela, ohranjen na Ptuju, je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu.

V slovenskih javnih ustanovah ni ohranjenega veliko gradiva, ki bi pričalo o življenju in delu tega velikega moža. Prav zato je Herbersteiniana v Knjižnici Ivana Potrča, v kateri je največ različnih tiskanih Herbersteinovih del v Sloveniji, še toliko bolj pomembna. Dela iz zbirke so v digitalni obliki predstavljena in dostopna tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. Leta 2014 je knjižnica v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla izdala faksimile dela Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu), ki ga spremlja obsežna študijska izdaja s prevodom v slovenski jezik (gre za prvi prevod dela nasploh) in spremnimi študijami več avtorjev.

Z registrom Spomin sveta želijo zavarovati najdragocenejše pisne dokumente, ki pričajo o zgodovini in spominu človeštva. Slovenija ima vpisan še Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis) iz desetega stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Vpisan je tudi že ptujski mestni statut iz leta 1513. Skupaj z ostalimi devetimi novimi enotami se mu je zdaj pridružila še zbirka Herbersteiniana iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.





