Tjaša Gajšek
Marta Gregorc je kot dekle delala v MTT kot tkalka. “Od nekdaj me je mikalo, da bi še poskusila delati na statve. Ko sem se upokojila, mi jih je izdelal mož. O moji želji se je razvedelo in ljudje, ki so imeli doma zavržene statve, so mi jih podarili. Do danes se jih je nabralo 14.”
“Ali greš lan pipat,” vprašajo tistega, ki gre brez orodja na delo. Tako hudomušno pravi slovenski pregovor. Pri teti Marti, kot imenujejo Marto Gregorc iz Cerovca Stanka Vraza, so ga znova “pipali”, že 17. puljenje je v “grabo” v Ivanjkovcih privabilo mnoge. Populiti je bilo treba dvajset redov lana, ki so dolgi deset metrov. To ni dosti, skromno pripomni Marta. “Veliko mladih tega ne pozna in tako obujamo stara znanja. Lan si shranim tudi za šole, ki jih obiščem, ali da pokažem skupinam, ki me obiščejo tukaj.”
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj je lan včasih rasel samo tam, kjer ni bilo vinogradov.
- Kako iz semena nastane obleka.
- Zakaj ima Marta Gregorc doma kar 14 statev.
- Kako so lan včasih prali na brvi nad mlako brez detergentov.
- Kako so tradicijo tudi letos združili z dobrodelnostjo.
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj je lan včasih rasel samo tam, kjer ni bilo vinogradov.
- Kako iz semena nastane obleka.
- Zakaj ima Marta Gregorc doma kar 14 statev.
- Kako so lan včasih prali na brvi nad mlako brez detergentov.
- Kako so tradicijo tudi letos združili z dobrodelnostjo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
