(IZ ŠTAJERCA) Mikropivovar v osrčju Haloz: Boljšo opremo imaš, boljše pivo lahko narediš

Cirkulane niso le dom dobrega vina, pač pa zaradi Dejana Krajnca tudi dobrega piva. Frizer, ki je začel variti pivo, je postal prepoznavna haloška znamka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dejan Krajnc je prvo pivo zvaril pred enajstimi leti. Danes ima pivovarno v osrčju Haloz in razvija vedno nova piva.
Andrej Petelinšek

Ko je leta 2014 v garaži na Ptuju zvaril svoje prvo pivo, Dejan Krajnc ni slutil, da bo čez nekaj let postal eden tistih, ki pišejo pivovarsko zgodbo Haloz. Takrat je bil še daleč od današnjega znanja in opreme - varil je v 50-litrskem kotlu, veliko improviziral in odpravljal napake. A želja po nečem drugačnem ga je gnala naprej.

"Če greš po svetu, piješ različna piva. In iz teh izkušenj se je rodila želja, da bi tudi sam naredil nekaj svojega," se spominja. Navdih so mu dajali lokalni in tuji pubi. Poskušal je posnemati okuse, a hitro ugotovil, da brez znanja in prave opreme ne gre. "Na začetku sem več kot polovico piva zlil stran. Saj so mi prijatelji rekli, da je dobro, a če meni ni bilo všeč, ga nisem obdržal. Moj cilj ni bil, da bi v kleti imel pivo, pač pa, da bi zvaril dobro pivo," je povedal. Sčasoma se je naučil, kakšna so prava razmerja, kakšni so postopki in predvsem, da je čistoča najpomembnejša. "Ni dovolj, da se ti zdi, da je čisto. Mora biti res čisto, brez mikroorganizmov. Boljšo opremo imaš, boljše pivo lahko narediš, a to ni dovolj. Potrebuješ znanje in razumevanje sestavin," poudarja. Ključno vlogo ima voda, ki jo za pivo posebej obdelujejo s filtracijo in reverzno osmozo.

Andrej Petelinšek

V prvih letih je ob njem stal oče, danes pa v pivovarni večino dela opravi sam. Selitev v Cirkulane je bila prelomnica. Tam je zgradil prostor, kjer je nastala prva registrirana mikropivovarna v Halozah - na območju, kjer je sicer doma vino. "To se mi je zdela dobra zgodba, da bi v Halozah imeli tudi pivo, in res se je super prijelo," dodaja. Na dvorišču, kjer je nekoč družina njegove partnerke imela vikend, sta zdaj postavila hišo, kjer živita, kletni prostori pa so namenjeni pivovarni. Obdani so s hribi in vinogradi, a iz njihove kleti diši po hmelju.

"Haloze so bile dobra odločitev tudi zato, ker je tukaj mir, ki ga potrebujem za ustvarjanje. Po letih dela z ljudmi v frizerskem salonu mi tišina res prija," še pove. Prav zato se v pivovarno najraje odpravi že zjutraj, ko so otroci v šoli, partnerka pa v službi. "Rad imam tišino. Pri meni ne boste slišali glasne glasbe. Tukaj lahko v miru razmišljam in ustvarjam," še pripomni. A pred pivovarno je tudi dvorišče s točilnim pultom. "Tukaj pa se prijatelji radi zberemo in nazdravimo," nadaljuje. Na dvorišču imajo tudi dogodke, enkrat mesečno odprejo vrata pivovarne v sklopu Kulinarične avanture med vinogradi, kjer se obiskovalci sprehajajo od kleti do pivovarne ter okušajo lokalne jedi in pijače. Naslednji tak dogodek bo že ta vikend.

Andrej Petelinšek

"Haloze imajo velik potencial. Turizem se razvija, a bi lahko bil še na višjem nivoju. To si ta pokrajina zasluži," razmišlja. Tudi sam zato ves čas gradi na ponudbi. Pa ne le pivovarski, pač pa tudi kulinarični. Zadnja leta v ponudbo vključujejo pice iz 48 ur fermentiranega testa in burgerje. Pripravljajo jih na terenu. Pridejo na zasebne zabave, poroke in na festivale. Stranke lahko naročijo sod piva ali pa celo ekipo, ki poskrbi tudi za hrano in postrežbo.

"Tudi sicer večina našega piva ostane v sodih. Rekel bi, da med 80 in 90 odstotki. Le manjši delež spravimo v pločevinke." Mesečno zvarijo med 5000 in 6000 litri piva, večjih proizvodnih ambicij pa za zdaj nima: "Če bi šli na večje, bi potrebovali dodatne ljudi, opremo, stroške – vse krat dva ali tri. Za zdaj tega ne potrebujem." Med njegovimi pivi ima posebno mesto svetli haloški posebnež – lager, ki se po okusu razlikuje od industrijskih. Med stalno ponudbo so še pijače Pettauer - pale ale s sadno aromo, Sp-ipa-nec, sezonski malinovec iz ekoloških malin, konopljin lager, porter z imenom Haloški silak, imajo pa še božično pivo Krampus in Korant IPA. Čeprav rad preizkuša nove stile, ostaja v osnovi pri lagerju, saj je to najbolj priljubljena izbira na haloškem območju. Eksperimentiranja je danes manj kot na začetku, a še vedno vari tudi piva zase. Taka, ki so mu osebno najbolj pri srcu. Trenutno razvija pšenično pivo. Preizkuša različne tehnike in razmišlja že tudi o imenu. "A v resnici še ga nimam. Ne bo preveč močno pivo, zato tokrat morda bolj ženstveno ime," pomisli. 

Andrej Petelinšek

Ime njegove pivovarne Frizi Beer pa izhaja iz njegovega prvega poklica - frizerstva, ki ga še vedno opravlja dva- do trikrat tedensko na Ptuju, kjer ima salon. "Frizerstvo in pivovarstvo imata skupno kreativnost. A v pivovarstvu so standardi strožji," se nasmehne. Za Dejana je pivovarstvo hkrati posel in strast, v kateri se združujejo potrpežljivost, natančnost in ustvarjalnost. Kot pravi, je s frizerstvom še ena pomembna vzporednica: "Ko odrežeš las, ga odrežeš in poti nazaj ni. Podobno je pri pivu, težko kaj popraviš za nazaj. Ko nastopi fermentacija, si dobil, kar si naredil."

Andrej Petelinšek
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta