V Sloveniji še vedno živimo varno, to tudi tuji obiskovalci pogosto izpostavljajo kot enega ključnih razlogov za obisk naše države. Vendar pa varnost ni nekaj samoumevnega in ni zastonj. Zanjo moramo poskrbeti vsi, od slehernega posameznika do lokalnih skupnosti in državnih organov.
Pravijo, da ljudje represivnih organov načeloma nimamo najraje. Jezimo se, ko nas kaznujejo v prometu, in negodujemo, da stojijo na napačnem mestu ob nepravem času. A resnica je drugačna: policistke in policisti so del naših vasi in mest. Živijo z nami in ob nas. Ko se znajdemo v stiski, ko gre za premoženje ali celo za življenje, so oni tisti, ki jih kličemo. Takrat minute čakanja postanejo ure in takrat si želimo le eno – da pridejo čim prej. Policistov nam zato ni treba brezpogojno imeti rad, vsekakor pa si zaslužijo naše globoko spoštovanje.
Ali se sploh zavedamo, kako nevarno službo opravljajo vsak dan? Brutalni napadi, ki smo jim bili priča v zadnjem času – od streljanja v Novem mestu do namernega zbijanja policista z vozilom v Kočevju in napadov v romskih naseljih – kazijo podobo varne družbe. Agresivnost povratnikov se stopnjuje. To niso več le "stari znanci" policije, temveč nevarni storilci, ki izkoriščajo predolge sodne postopke. Ko javnost glasno komentira, zakaj policija ne ukrepa ostreje, se le redki zavedo, da policist ob vsaki uporabi hujših prisilnih sredstev tvega disciplinske postopke ali celo izgubo službe. Tudi oni imajo družine, žene in otroke, ki trepetajo za njihova življenja.
Kot upokojeni policist, ki sem celotno kariero, od kadetskih let do upokojitve, preživel v takratni milici in današnji policiji, z veliko zaskrbljenostjo spremljam te dogodke. Tudi v naših časih so se nam kršitelji postavljali po robu, a takšni brutalni primeri so se zgodili enkrat na desetletje, ne pa večkrat v enem samem mesecu.
Zato kot upokojeni policist trdno podpiram vse napore ministrstva in Generalne policijske uprave za takojšnje spremembe kazenske zakonodaje, ki bi omogočile hitro kaznovanje napadalcev. Prav tako podpiram nujne ukrepe za zapolnitev kadrovskih vrst, zagotovitev najsodobnejše varovalne opreme, redno usposabljanje in pošteno plačilo za to varnostno tvegano delo. Enako pomembna pa je moralna podpora – odločna beseda oblasti, obisk poškodovanega kolega v bolnišnici in preprosta zahvala družbe.
Upokojeni policisti smo največji ambasadorji policijskega dela. Mnogi med nami kot pomožni policisti še danes pomagajo mlajšim kolegom na terenu. Zato, dragi aktivni sodelavci, naše misli so z vami. Ponosni smo na vaše pogumne korake in vaše poslanstvo. Država vam mora zagotoviti varno delovno okolje, da se boste po vsaki zahtevni izmeni zdravi in nepoškodovani vračali domov. Potrebuje vas domovina, predvsem pa vas potrebujejo vaši najbližji. Držite se in ostanite varni!
Mirko Ploj, upokojeni policist, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
