(INTERVJU) Mitja Lotrič ni slutil vrnitve k Muri in evropske jeseni: "Ante Šimundža ne dovoli, da bi se preveč sprostili in mislili, da smo dosegli ne vem kaj"

Od prve slovenske lige se je poslovil kot prvak in najboljši igralec ter se po desetih mesecih vrnil k slovenskim prvakom. Toda ne v Celje, kjer je blestel v sezoni 2019/2020, poleti je Mitja Lotrič okrepil Muro, kjer je nogometno zorel, ko razmere pri prekmurskem ponosu niso bile urejene, kot so sedaj. Nestrpno pričakuje jutrišnji obračun z Vitessejem v Ljudskem vrtu, ki bo zanj in za soigralce prvi v skupinskem delu evropskih klubskih tekmovanj. Za pogovor smo se dogovorili v lokalu Fudo v Poštni ulici, ki ga vodita starša njegove partnerice.

Ste se po povratku iz Nemčije selili nazaj v Vanečo v občini Puconce ali v Maribor?

"V Maribor, kjer imava s punco že tretje leto stanovanje. Tu smo ustvarili dom, ko sem igral še za Celje. Punca je Mariborčanka, to je pretehtalo pri odločitvi, da smo tukaj."

Ste v tem času postali Mariborčan, se tukaj počutite domače?

"Maribor mi je zelo všeč, ni prevelik in ne premajhen. Ugaja mi, da se vedno nekaj dogaja, ponudba je pestra, če se odpraviš kam kaj pojesti ali popiti. Tudi dosti prijateljev imam zdaj v Mariboru, navadil sem se življenja tukaj. Kot mladi družini nam ustreza, da smo tukaj, Slovenija pa je majhna in ni daleč tudi do Murske Sobote, kjer živijo moji starši, in če je kaj nujnega, lahko skočim tja."

Ker tekem konferenčne lige zaradi pravil Uefe ne morete igrati na Fazaneriji, je torej Ljudski vrt najboljša rešitev?

"Zagotovo. Že pred osmimi leti je Mura tekme kvalifikacij za evropsko ligo igrala tukaj, prišlo je lepo število gledalcev, verjamem, da se bodo tudi zdaj zbrali navijači, ne le iz Murske Sobote, ampak iz vse Slovenije, in nas prišli podpirat, podobno kot smo pred leti vsi Slovenci navijali za Maribor."

Do 9. decembra boste v Evropi branili čast slovenskega klubskega nogometa.

"Pred leti je bila ta vloga rezervirana za Maribor, dobro mu je uspevalo. Zdaj je ta čast doletela nas. Fantje so si z osvojitvijo naslova državnega prvaka olajšali delo do konferenčne lige. To je nagrada za trdo delo, ki so ga opravili lani in v preteklih letih. Trud je poplačan, zdaj bomo dali vse od sebe, da dobro zastopamo Slovenijo, slovenske klube in Prekmurje."

Kako ste doživljali obračun Maribora in Mure v Ljudskem vrtu v zadnjem krogu minule sezone?

"Spomnim se tekme, v Nemčiji smo klubi prve in druge lige morali zadnja dva tedna preživeti v hotelu zaradi ukrepov. Obračun sem gledal na računalniku, že pred tekmo sem imel občutek, da lahko Muri uspe, saj so bili Mariborčani v manjši krizi, muraši pa so iz leta v leto rasli. Takrat se mi ni sanjalo, da se bom vrnil v Muro."

Leto pred tem ste bili na igrišču, ko se je odločalo o naslovu na tekmi med Celjem in Olimpijo.

"Zgodba morda je podobna, a po drugi strani je vsaka zgodba posebna. V Celju sem bil od začetka zgodbe, ki smo jo s trenerjem Dušanom Kosićem gradili tri leta. Verjeli smo, da bomo iz tekme v tekmo boljši. Ekipa je bila enotna, ni se spreminjala, in uspelo je. Muri pa je uspelo do naslova priti iz četrte lige, vsako leto je dosegla več, to je bil res velik dosežek in vsa čast klubu."

Kako je bila to poletje izvedena posoja iz kluba Würzburger Kickers v Muro?

"Več kot mesec priprav sem opravil v Nemčiji, oddelal vse treninge, niti slutil nisem, da bom kam odšel. V klubu so najprej rekli, da lahko grem samo za odškodnino. Če je kdo kaj ponudil, so ponudbo zavrnili. V enem tednu pa se je vse spremenilo, teden pred začetkom prvenstva v Nemčiji smo bili v kontaktu z Muro o mojem statusu, a takrat sem bil blizu prestopa v avstrijsko prvo ligo, bilo je res zelo blizu, a so se stvari znova obrnile. Nato smo se z Muro dogovorili v dveh, treh dneh."

Je to bil za vas korak nazaj, saj ste bili v slovenski prvi ligi že prvak in najboljši igralec? Danes se zdi, da ste se odlično odločili, saj boste igrali v konferenčni ligi.

"Ne bi rekel, da je to korak nazaj. Prišel sem k državnemu prvaku, ekipa je Slovenijo zastopala v kvalifikacijah za ligo prvakov, nato v evropski ligi in uspelo nam je uvrstiti se v evropsko jesen. Tudi ko sem se vrnil s Cipra, so mi govorili, da je to korak nazaj, a nam je s Celjem uspelo osvojiti naslov. Pot do uspeha sicer traja dve ali tri leta, a uživam, če igram tekme in zmagujem. Ni vse v denarju, to sem že večkrat rekel. Smisel nogometa je, da v njem uživaš."

Zagotovila, da boste do decembra igrali v Evropi, ni bilo.

"V glavi sem imel, da so lepe možnosti, da nam uspe, treba je bilo premagati le še enega nasprotnika. Verjel sem, da nam lahko uspe. Zdaj lahko rečem, da je za mano super odločitev, ni mi žal, da sem se vrnil v Mursko Soboto in da igram pred domačimi gledalci."

Kako bi ocenili izkušnjo v Nemčiji? Jo lahko primerjate s pol sezone na Cipru?

"Nemčija se ne more primerjati s Ciprom, pri Pafosu sem bil star 22 let, zdaj sem jih imel 26. Za mano je zanimiva izkušnja, druga nemška liga je na drugačnem nivoju kot nogomet pri nas, več je poudarka na fizični moči in pripravljenosti, treba se je prilagoditi. Pri nas se več dela na taktiki in tehniki. V desetih mesecih v Nemčiji smo zamenjali štiri trenerje, ko sem se privadil na enega, so ga spet zamenjali. Odigral sem 24 tekem, polovico teh od začetka. Želel bi si boljše statistike, toda celotni ekipi ni šlo."

Ste v stiku z delodajalcem in soigralci? So vam čestitali za uspeh z Muro?

"Slišim se le z nekaj igralci, ekipa pa se je zelo spremenila, odšlo je več kot 20 igralcev. V ekipi nas je bilo lani 35, vsakič smo igrali v drugi postavi. So pa bili v klubu korektni, ko smo se dogovarjali o odhodu k Muri, hvaležen sem jim. Nekaj čestitk za uvrstitev v konferenčno ligo sem dobil od soigralcev. Pade tudi kakšna šala, da so veseli, da igram v Evropi in ne v tretji nemški ligi."

Ob vrnitvi domov ste takoj prevzeli pomembno vlogo v ekipi.

"Zavedam se svojih dolžnosti in odgovornosti. Hitro sem se navadil na novo ekipo in trenerja, s katerim sva delala že pred desetimi leti, a od takrat se je veliko spremenilo. Nekaj igralcev sem poznal, tekme sem gledal po televiziji in ni mi bilo težko. Všeč mi je, kako trener komunicira z nami, njemu gredo velike zasluge, da je profesionalizem v Muri na visokem nivoju."

Pri sedemnajstih ste igrali proti Olimpiji na Fazaneriji in zmagali ob 20-letnici Black Gringosov, deset let kasneje se je zgodba ponovila. Vmes se je Muri zgodilo marsikaj.

"Neverjetno je, kako smo takrat prišli do evropskih kvalifikacij. Denarja ni bilo, plač nismo dobili celo sezono, s fanti pa smo držali skupaj, Ante Šimundža nas je držal skupaj. Pred dnevi sem pogledal to tekmo, 4:2 smo premagali Olimpijo. Vesel sem, da smo tudi tokrat zmagali ob obletnici navijačev, vem, da jim te zmage veliko pomenijo. Drugače je igrati na Fazaneriji, kjer je vedno veliko navijačev, kot v Celju, kjer jih ni toliko. Pogrešam več gledalcev na stadionih, ker se pred njimi igra boljši nogomet. Za Muro se igra s srcem, tam ljudje klub spremljajo v tretji in v prvi ligi."

Je ekipi odleglo, ko ste le zmagali v prvenstvu in zdaj povezali tri zmage zapored?

"Zagotovo. Posebna je bila zlasti tekma z Radomljami, ko smo odigrali 60 minut in nato še 30. Čutila se je že napetost po tekmah brez zmag, morda nas je reševala Evropa, da so se z napredovanji negativne misli polegle, a pomembni sta bili obe fronti, veliko smo morali rotirati."

Vas je postalo strah, da se ponavlja zgodba Celja?

"Še preden sem prišel, sem rekel, da se to Muri ne more zgoditi, ker ima trenerja, ki tega ne bi dopustil. Za nami je šele začetek sezone, z zmagami se lahko hitro dvigneš, s porazi padeš po lestvici. Liga je znova zanimiva, vsak lahko premaga vsakogar, prvenstvo se bo odločalo ob koncu in vesel sem, da ni kot pred leti, ko je imel Maribor med sezono 15 točk prednosti. Kar smo naredili z Muro in Celjem, je lahko motivacija za druge klube, da lahko s trdim delom in disciplino vsak osvoji prvenstvo."

Kakšna je bila vaša reakcija po žrebu za konferenčno ligo? Katere tekme se najbolj veselite? Stik s Tottenhamom ste pri šestnajstih že imeli, ko ste bili pri Londončanih na preizkušnji.

"Vsak si je želel dobrega tekmeca, mi pa smo dobili tri res zahtevne, vsi bi lahko igrali tudi v ligi prvakov. Ne bomo se predali, verjamem, da bomo tudi zmagovali. Že v četrtek bomo stoodstotno motivirani. Neizmerno se veselim predvsem te prve tekme, za vsakega izmed nas bo to prva takšna izkušnja."

Vas Ante Šimundža mora te dni že kaj miriti?

"Trener ne dovoli, da bi se kdo preveč sprostil in mislil, da smo dosegli že ne vem kaj. Ja, uvrstili smo se v konferenčno ligo, a to še ni konec, želimo osvajati točke. Evforije ni, pripravljamo se mirno, verjamemo, da je to nov začetek in da lahko dosežemo še marsikaj."

Čutite na Fazaneriji stabilnost po letih kontinuirane rasti kluba, je v takšnem okolju lažje igrati?

"Da, to je dejstvo. Pred desetimi leti so se v garderobi tujci pogovarjali samo o denarju, tu so bili na delu, pa denarja niso dobili, težko jim je bilo. Nam mlajšim ni bil problem, ker smo živeli doma, pri starših. Zdaj smo lahko fokusirani samo na nogomet in tako lahko sledijo rezultati, kot jih Mura dosega zdaj."