Vseživljenjsko učenje: Za učenje ni nikoli prepozno. In kaj počnejo Vandrovčki?

Da se učenje ne konča z dnem, ko zaključimo formalno izobraževanje, je jasno. Učimo se vse življenje in pomembno je, da tega ne zanemarimo tudi v odraslosti. Priložnosti za to je obilo, pomembno pa jih je izkoristiti. Celjanka Andreja Banič se je odločila, da so tudi zrela leta čas, ko lahko človek usvoji nova znanja. Tako se je lani začela učiti francoščino na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Lani je k učenju tujega jezika dodala še jogo obraza, letos pa se je odločila le za francoščino. "Vključena sem v nadaljevalno skupino, v njej so že dolgoletni člani, ki so me lepo sprejeli. Imamo super dinamiko in se veliko naučimo," pove sogovornica. Ta jezik jo je, pove, zanimal od srednje šole in s tem si je uresničila življenjsko željo. Poleg tega, da se uči novega jezika, je to tudi odlična vadba za možgane v zrelih letih, zraven pa kot velik bonus pridejo še druženje in nova poznanstva, pripoveduje.

Udeleženci stari tudi več kot 90 let

Vse to je skupno tudi drugim, ki obiskujejo to univerzo. Slednja deluje v javno dobro upokojenih starejših, starejših na prehodu v upokojitev in dolgotrajno brezposelnih starejših. Cilj je, kot pove Alijana Šantej s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, spodbujati in omogočiti enakovredno vključenost in dejavno sodelovanje starejših v družbi, prenos znanja starejših v okolje, boljšanje njihovega družbenega položaja in medgeneracijsko sodelovanje.

Mreža Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje povezuje 52 članic - univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v domala vseh večjih krajih po Sloveniji. Najbolj obiskane so v Ljubljani, Domžalah, Mariboru in Celju. "V študijskem letu 2025/26 deluje na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani 224 študijskih skupin, ki jih obiskuje 2597 udeležencev (starejših študentov), ki skupno zasedajo 3446 študijskih mest. Isti udeleženec je namreč lahko vključen v več študijskih programov," pojasnjuje Alijana Šantej. Od skupno 224 študijskih skupin jih 191 deluje v predavalnicah, 33 pa na daljavo. Študijske skupine vodi 82 mentorjev. Ena študijska skupina ima v študijskem letu v povprečju 30 izobraževalnih srečanj. Študijsko leto poteka od oktobra do maja naslednjega koledarskega leta, torej osem mesecev.

V Ljubljani je najvišja udeležba v študijskih programih za umetnostno zgodovino, zgodovino, angleški jezik, italijanski jezik, računalništvo in spoznavanje novih tehnologij, geografijo in v naravoslovnih programih.

Udeleževanje predavanj na univerzi za tretje življenjsko obdobje je za ljudi nadvse pomembno, saj, kot pove sogovornica, utrjuje njihovo družbeno vrednost, jim omogoča vstop v javnost, postane način življenja. Vseživljenjsko učenje in vključenost vseh družbenih skupin v izobraževanje je tudi merilo socialne razvitosti družbe, meni Alijana Šantej. In starost? Udeleženci so stari od 50 let pa tudi nad 90 let, večina pa jih je stara med 65 in 80 leti. V Ljubljani je tako denimo kar 18 udeležencev, starejših od 90 let.

Vandrovčki vandrajo po Sloveniji

Iz radovednosti in navdiha pa se je rodila še ena uspešna zgodba o vseživljenjskem učenju. Celjanka Vlasta Gričar je, pripoveduje, razmišljala, kako bi čim bolje uporabila upokojensko rdečo kartico ugodnosti. "Ker sem bila pred upokojitvijo učiteljica in mentorica planinskega krožka skoraj 30 let, sem ekskurzije in izlete zelo rada organizirala. Pa tudi kot svetnica v mestni četrti Center Celje sem bila zadolžena za ekskurzije. Rada se družim in potujem po naši prelepi Sloveniji, ki jo zelo dobro poznam." Tako je univerzi za tretje življenjsko obdobje v Celju ponudila izlete za udeležence in ti so z navdušenjem sprejeli njeno ponudbo.

Tako so se pred štirimi leti rodili torkovi Vandrovčki, izobraževalni program pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Osrednje knjižnice Celje. Člani so večinoma ženske, nekaj je tudi parov, ki se veselijo novih druženj in doživetij. "Radi se družijo in klepetajo tako na vlaku kot tudi ob kavi, ki je vedno obvezna. Nekateri so postali pravi prijatelji," pove Vlasta Gričar. Na vprašanje, kako pravzaprav poteka organizacija vsakotedenskih izletov, odgovarja: "En teden pred izletom jim napišem vabilo in jih seznanim z izletom. Točno jim napišem, kdaj morajo biti na zbirnem mestu in kdaj odpotujemo ter do kdaj zbiram prijave. Vedno organiziram vodenje pri ogledih krajev ali gradov ali muzejev. Ko se pripeljemo v načrtovani kraj, moramo vedno na jutranjo kavo. Po ogledu sledi kosilo, na katerega se predhodno prijavijo, izbirajo med več meniji. Napišem tudi, kdaj se vračamo in kakšno bo vreme tisti dan. S spleta jim prenesem zanimivosti tistega kraja in jih seznanim, kam odpotujemo naslednji teden."

Ohranjanje bistrega uma je pomembno

Na leto je 35 izletov, izvajajo se od oktobra do konca maja. "V juliju in avgustu določim destinacije za celo leto in do konca decembra rezerviram že vse destinacije. Izlete prilagodim tudi glede na letni čas," razlaga Vlasta Gričar.

Ker potujejo v glavnem z javnim prevozom, mora Vlasta Gričar razmisliti, kako priti do posamezne destinacije in pregledati vozne rede in lokalne gostilne. Včasih gredo tudi z rednim avtobusom, enkrat do dvakrat na leto pa avtobus kar najamejo in gredo na tako destinacijo, kamor z javnim prevozom ne morejo.

Vandrovčkom veliko pomenita druženje in sprostitev, veliko pa seveda tudi spoznavanje novih krajev in zanimivosti, za katere prej sploh niso vedeli. Vlasta Gričar pripoveduje, da so velikokrat začudeni nad destinacijami in dobrim vodstvom po gradovih, mestih in razstavah. Ob koncu pa pove: "Zelo pomembno je, da so ljudje čim dlje aktivni. Da ohranjajo svoj bistri um in svoje mišice s hojo, da ne obsedijo doma, da se družijo in gibljejo med svojimi vrstniki."