
Vlada je potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi razširiti uporabo shem delitve dobička med zaposlenimi ter okrepiti njihovo motiviranost in pripadnost podjetjem. Ključni novosti sta poenostavitev postopkov in pravičnejša davčna obravnava, zaradi katerih na ministrstvu pričakujejo bistveno večjo vključenost podjetij v to obliko nagrajevanja.
Predlog zakona zvišuje največji delež dobička, ki ga lahko podjetja razdelijo med zaposlene, z dosedanjih 20 na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Hkrati se podvaja zgornja meja skupnih izplačil - z 10 na 20 odstotkov letne bruto mase plač, pri čemer je polovica tega zneska lahko izplačana neposredno v denarju.
Pomembna poenostavitev je tudi odprava obvezne registracije pogodb o delitvi dobička; podjetja bodo po novem Finančni upravi RS poslala le obvestilo. Zakon uvaja tri možne sheme delitve dobička: denarno, kjer zaposleni prejmejo izplačilo v gotovini, družbeniško, ki določa izplačilo v obliki deležev, ter delniško shemo z razdeljevanjem delnic.
Za podjetja je nova ureditev privlačnejša tudi zaradi davčnih spodbud. Dobiček, namenjen zaposlenim, bo mogoče uveljavljati kot 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, namesto po treh letih, kot je veljalo doslej. Ugodnejša je tudi obdavčitev zaposlenih: izplačila v denarju bodo obdavčena po 30-odstotni stopnji, delnice in deleži pa po 25-odstotni.
Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna za podjetja in delavce, vendar morajo biti v primeru njene uvedbe vanjo vključeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji, ki se določijo s pogodbo ali po zakonsko predpisanih merilih.
"Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," poudarja minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Dodaja, da so se po več kot dveh letih usklajevanj končno dogovorili o rešitvah, ki bodo lahko uveljavljene še v tem mandatu.
Po podatkih ministrstva je obstoječa ureditev v praksi slabo zaživela - v sheme delitve dobička je pri nas vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih, kar je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Za primerjavo: v Franciji je v takšne oblike nagrajevanja vključena več kot tretjina zaposlenih. Novi zakon naj bi pomagal zapolniti ta zaostanek ter okrepiti kulturo sodelovanja med zaposlenimi in podjetji.






