
Podjetništvo ni samo ustanavljanje podjetij – je način razmišljanja, sodelovanja in oblikovanja prihodnosti. Evropski projekt Ecosys4you ponuja (ne le) mladim iz Slovenije, Bolgarije in Nemčije orodja, znanja in priložnosti, da postanejo gonilo sprememb v svojih regijah.
V času, ko se številne evropske regije soočajo z izzivi, kot so odseljevanje mladih, propadanje industrije in šibka inovacijska infrastruktura, projekt Ecosys4you prinaša svež veter upanja. Ne meri uspeha zgolj v številu novih podjetij, temveč gradi podjetniški ekosistem, ki temelji na znanju, sodelovanju in vključevanju mladih – tudi tam, kjer podjetništvo doslej ni bilo v ospredju.
Projekt Ecosys4you – Engaging Entrepreneurial Ecosystems for the Youth, ki pravkar zaključuje svoje drugo leto, čaka pa še zadnje leto, povezuje tri različne regije: Slovenijo (s poudarkom na Mariboru), Varno v Bolgariji in Porurje v Nemčiji. Gre za območja, ki so si v marsičem podobna: vsa so v preteklosti nosila gospodarski motor (industrija, ladjedelništvo, proizvodnja), danes pa iščejo nove poti – in jih vse bolj prepoznavajo v podjetništvu mladih. Čeprav sta tuji regiji omejeni na mesto oziroma regijo, pa so avtorji projekta zaradi majhnosti zajeli kar celotno Slovenijo, ne pa zgolj Maribora, za katerega sicer velja našteto.
Številni mladi po sodelovanju v projektu ne ustanovijo le podjetja, ampak tudi najdejo svojo vlogo v lokalni skupnosti – kot mentorji, inovatorji ali povezovalci
"Gre za učenje drug od drugega in povezovanje omenjenih treh ekosistemov, torej Varne, Slovenije in Porurja. Omogočamo izmenjave med akterji teh ekosistemov – podpornih organizacij, študentov zainteresiranih za podjetništvo, mentorjev itd. Povezujemo mlade podjetniške ekipe iz Slovenije in Maribora z ekipami iz Nemčije in obratno preko mednarodnega mentorskega programa in praktičnega dela," razlaga vodja projekta dr. Anna Butzin z Westfällische Hochschule Univerze v Porurju v Gelsenkirchnu.
Pripravili so tudi program usposabljanja, ki poteka v angleščini – gre za tečaj z imenom Podjetniški način razmišljanja v digitalni dobi in pokriva celoten podjetniški proces. "Želimo spodbuditi razvoj podjetniškega razmišljanja v naših regijah. Ne naslavljamo samo študentov – ciljna skupina je precej širša. Usposabljanje je namenjeno tudi širši javnosti. Ko vabimo udeležence, nagovarjamo tudi širšo javnost iz teh regij," pravi Anna Butzin. Posebno pozornost v programu pa namenjajo mladim ženskam s poslovnimi idejami.
Kakšen je podjetniški ekosistem brez zavor?
Ecosys4you dokazuje, da podjetništvo ni le za izbrane – temveč je za vse. Mlade vabi v podjetniški učni proces, kjer niso nujno pomembni poslovni načrti ali zagonski kapital, temveč sodelovanje, mentorstvo in razvoj podjetniške miselnosti.
"Ena od prednosti za udeležence je, da lahko tečaj opravljajo v svojem tempu – gre za neke vrste MOOC, tako imenovani množični odprti spletni tečaj, čeprav ne želimo, da so povsem pasivni. Zavedamo se, da ljudje danes zelo natančno načrtujejo svoj prosti čas – gre za obšolsko dejavnost in ne za del učnega načrta," razlaga prof. dr. Marina Letonja z DOBA Fakultete.

"Zato za učenje ponujajo virtualno učilnico, platformo Blackboard, da tečaj poteka tam. Večina udeležencev dela samostojno, s pomočjo spletne tutorke. Pripravili smo veliko gradiva z vpogledom v posamezne ekosisteme, vključili podjetnike in mentorje iz regij. Torej delajo samostojno, čeprav nekateri sodelujejo tudi v timskem delu, kar prinaša pomemben element mreženja. To je tudi naš cilj – da se udeleženci med seboj spoznajo, prihajajo iz različnih držav in kultur, morajo pa razviti skupni jezik –, ne mislim bolgarski, slovenski ali nemški, ampak skupni podjetniški jezik," še razlaga dr. Letonja in na vprašanje, kakšen je odziv iz okolja, odgovarja: "Odziv je dober. Po dveh modulih lahko rečemo, da je aktivno sodelovanje zelo pozitivno, in to je za nas potrditev, da projekt res prinaša dodano vrednost ekosistemom. Čeprav vemo, da ekosistemi že ponujajo veliko različnih usposabljanj in programov."
Dr. Franz Flögel z Westfällische Hochschule Univerze v Porurju v Gelsenkirchnu pa dodaja, da je pomembno izpostaviti, da so začeli analizo obstoječega stanja. "Ko smo prijavljali projekt, smo se zavedali, da že obstaja veliko podpore. Včasih se zdi, da je več podpornih organizacij kot startupov. Zato smo naredili temeljito analizo, opravili intervjuje, izvedli delavnice, da bi našli vrzeli in ugotovili, kaj lahko še ponudimo," pravi dr. Flögel in dodaja: "Ena od posebnosti je mednarodna dimenzija, ki smo jo že omenili – v Nemčiji je malo programov v angleščini. To je dodatna vrednost." Cilj je bil doseči 200 mladih ljudi, ki bodo neposredno vključeni v projekt – preko tečaja, mentorstva, izmenjav. "Želimo jih konkretno podpreti, spremljati njihove ideje od koncepta do ustanovitve podjetja," pravi dr. Flögel.
Podjetništvo kot družbena sprememba
Ena največjih vrednosti projekta je njegov širši vpliv na družbo. Ecosys4you spodbuja:
- revitalizacijo opuščenih prostorov – od praznih tovarn do neizkoriščenih središč;
- medgeneracijsko sodelovanje – podjetništvo kot vez med mladimi, občinami in gospodarstvom;
- krepitev samozavesti mladih, ki v domačem okolju pogosto niso vajeni razmišljati podjetniško.
Vse to je posebej pomembno za regije, kot je Maribor z okolico, kjer tradicionalna industrija usiha, odhod mladih pa slabi družbeno tkivo. V tem kontekstu Ecosys4you ne ponuja le znanja, ampak tudi občutek smisla in pripadnosti.
Zakaj je to pomembno za širšo javnost?
Ker podjetništvo ni več zgolj domena ekonomistov in tehnoloških zanesenjakov. Je del trajnostnega razvoja regij. Je odgovor na izzive, kot so brezposelnost mladih, praznjenje manjših mest in digitalna nepismenost.
Ecosys4you zato ponuja model, ki bi ga lahko posnemale tudi druge evropske države – model, kjer so mladi ključni akterji sprememb, ne le opazovalci. In kjer podjetništvo ni cilj, ampak sredstvo za bolj povezano, inovativno in vključujočo družbo.
Do izteka v letu 2026 bo projekt dosegel na stotine mladih iz vseh treh držav. A njegov vpliv bo trajal dlje – v mrežah, odnosih, samozavesti in idejah, ki jih bo spodbudil. Ecosys4you je vizija podjetniškega ekosistema brez zavor – takšnega, ki ustvarja prostor za vse, ki si upajo misliti drugače.
Če je Porurje zapostavljeno območje z vidika razvoja podjetništva v primerjavi z Berlinom in Münchnom, enako velja za Varno v primerjavi s Sofijo, bolgarsko prestolnico. "Največji problem je, da je v Bolgariji vse skoncentrirano v Sofiji, tudi prebivalstvo. Kar 1,5 milijona od 6,5 milijona prebivalcev živi v Sofiji," razlaga Mariya Zlateva iz Regionalne agencije za podjetništvo in inovacije v Varni (RAPIV). In dodaja: "Če so vsi finančni mehanizmi in tudi dostop do tveganega kapitala omejeni na Sofijo, je za podjetja težko priti do denarja. V projektu smo tako uspeli povezati poslovne angele in mentorje iz Sofije, da so prišli sodelovat s podjetji iz Varne, tudi iz Nemčije. Predvsem pa tudi z mentorji in mentoriranci iz drugih držav. To je vsekakor dodana vrednost projekta. In to bo nudilo podporo podjetjem in tudi spremenilo mentaliteto," še razlaga Zlateva in omeni, da imajo v Varni kar šest univerz in 40.000 študentov, kar predstavlja velik potencial. Prednost projekta vidi tudi v tem, da pokriva različne stopnje, vendar celoten aspekt podpore ustanovitve podjetje vse od ideje. "S to metodologijo verjamemo, da bodo mnogi prešli od začetnega treninga skozi mentorstvo in pripravništva do posla, kar je dobro za naše okolje," pravi Mariya Zlateva. Marina Letonja pa dodaja, da je sodelovanja veliko lažje vzpostaviti, ker poteka veliko dela preko spleta.
Zavedanje o pomenu trajnosti
Ideje vključenih v projekt pokrivajo različne sektorje – največ jih je s področja informacijskih tehnologij (IT), logistika, kmetijstvo, zdravje, trajnostne rešitve, krožno gospodarstvo. Večina udeležencev se zaveda pomena trajnosti – ne le ekološke, ampak tudi poslovne vzdržnosti. Pristop v vseh treh regijah je bil podoben – razlike obstajajo, a osnovni koncept deluje enako, ugotavljajo nosilci projekta.
Udeleženci se lahko vključijo v:
- dvanajsttedenski spletni program Entrepreneurial Mind in Action in the Digital Age, ki v angleščini povezuje študente iz vseh treh držav;
- mentorski program, kjer jih vodijo izkušeni podjetniki;
- prakse in dogodke v tujini, kot so hackathoni; prvi je bil v Porurju, drugi bo julija v Varni (vabljeni k prijavi na spletnem naslovu ecosys4you.eu).
O podrobnostih sicer nosilci projekta še ne morejo govoriti, a ena slovenska podjetniška ideja je že uspešno registrirana. Eno bolgarsko podjetje, vključeno v projekt, čaka na patent, prav tako eno nemško. "Imamo več mentorjev kot mentorirancev, a pričakujemo nove mentorirance v naslednjem krogu," razlagajo sogovorniki.
Udeležba žensk je visoka – skoraj 80 udeležencev v treh modulih. To je zelo spodbudno. Ena udeleženka, kljub slabšemu znanju angleščine, zelo aktivno sodeluje. Ustvarjajo dobre ideje, povezujemo jih z mentorji – tudi mednarodnimi –, zlasti pri trajnostnih idejah, kot je na primer trajnostna moda. Številni mladi po sodelovanju v projektu ne ustanovijo le podjetja, ampak tudi najdejo svojo vlogo v lokalni skupnosti – kot mentorji, inovatorji ali povezovalci.
Mednarodna povezava z lokalnim učinkom
Nosilec projekta je Westfälische Hochschule iz Nemčije, sodelujejo pa še start-up podjetje AWARE7 iz Gelsenkirchna, bolgarska podjetniška agencija RAPIV iz Varne in DOBA Fakulteta iz Maribora. Ta z razvejano mrežo mednarodnih povezav mladim iz Slovenije odpira vrata v širši evropski prostor. "Pomembno je, da mladim omogočimo ne le znanje, ampak tudi stik z mednarodnimi praksami," poudarjajo na mariborski DOBA Fakulteti, kjer si prizadevajo, da bi programi, kot je Ecosys4you, postali stalni del podjetniškega izobraževanja.
Pomembno je poudariti: tečaj EMA (Entrepreneurial Mind in Action in the Digital Age, ki v angleščini povezuje študente iz vseh treh držav) bodo ponovili jeseni, pripravljajo tudi drugi hekaton v Varni (ki bo julija), odprti so za nove mentorje, udeležence, študente, pripravnike. Vse storitve so za udeležence brezplačne, za mobilnost (prihode na dogodke) pa uporabljajo tudi sredstva programa Erasmus+. Hkrati pa nekateri udeleženci dobijo tudi sponzorska sredstva, kar je pomembno, saj so stroški visoki, poudarjajo sogovorniki.
Mitja Sagaj





