Spodbujanje podjetništva: Mladi naj bodo ključni akterji sprememb, ne le opazovalci

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
22.05.2025 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mariya Zlateva in dr. Marina Letonja
Irina Kircheva

Podjetništvo ni samo ustanavljanje podjetij – je način razmišljanja, sodelovanja in oblikovanja prihodnosti. Evropski projekt Ecosys4you ponuja (ne le) mladim iz Slovenije, Bolgarije in Nemčije orodja, znanja in priložnosti, da postanejo gonilo sprememb v svojih regijah.

V času, ko se številne evropske regije soočajo z izzivi, kot so odseljevanje mladih, propadanje industrije in šibka inovacijska infrastruktura, projekt Ecosys4you prinaša svež veter upanja. Ne meri uspeha zgolj v številu novih podjetij, temveč gradi podjetniški ekosistem, ki temelji na znanju, sodelovanju in vključevanju mladih – tudi tam, kjer podjetništvo doslej ni bilo v ospredju.

Projekt Ecosys4you – Engaging Entrepreneurial Ecosystems for the Youth, ki pravkar zaključuje svoje drugo leto, čaka pa še zadnje leto, povezuje tri različne regije: Slovenijo (s poudarkom na Mariboru), Varno v Bolgariji in Porurje v Nemčiji. Gre za območja, ki so si v marsičem podobna: vsa so v preteklosti nosila gospodarski motor (industrija, ladjedelništvo, proizvodnja), danes pa iščejo nove poti – in jih vse bolj prepoznavajo v podjetništvu mladih. Čeprav sta tuji regiji omejeni na mesto oziroma regijo, pa so avtorji projekta zaradi majhnosti zajeli kar celotno Slovenijo, ne pa zgolj Maribora, za katerega sicer velja našteto.

"Gre za učenje drug od drugega in povezovanje omenjenih treh ekosistemov, torej Varne, Slovenije in Porurja. Omogočamo izmenjave med akterji teh ekosistemov – podpornih organizacij, študentov zainteresiranih za podjetništvo, mentorjev itd. Povezujemo mlade podjetniške ekipe iz Slovenije in Maribora z ekipami iz Nemčije in obratno preko mednarodnega mentorskega programa in praktičnega dela," razlaga vodja projekta dr. Anna Butzin z Westfällische Hochschule Univerze v Porurju v Gelsenkirchnu.

Pripravili so tudi program usposabljanja, ki poteka v angleščini – gre za tečaj z imenom Podjetniški način razmišljanja v digitalni dobi in pokriva celoten podjetniški proces. "Želimo spodbuditi razvoj podjetniškega razmišljanja v naših regijah. Ne naslavljamo samo študentov – ciljna skupina je precej širša. Usposabljanje je namenjeno tudi širši javnosti. Ko vabimo udeležence, nagovarjamo tudi širšo javnost iz teh regij," pravi Anna Butzin. Posebno pozornost v programu pa namenjajo mladim ženskam s poslovnimi idejami.

Kakšen je podjetniški ekosistem brez zavor?

Ecosys4you dokazuje, da podjetništvo ni le za izbrane – temveč je za vse. Mlade vabi v podjetniški učni proces, kjer niso nujno pomembni poslovni načrti ali zagonski kapital, temveč sodelovanje, mentorstvo in razvoj podjetniške miselnosti.

"Ena od prednosti za udeležence je, da lahko tečaj opravljajo v svojem tempu – gre za neke vrste MOOC, tako imenovani množični odprti spletni tečaj, čeprav ne želimo, da so povsem pasivni. Zavedamo se, da ljudje danes zelo natančno načrtujejo svoj prosti čas – gre za obšolsko dejavnost in ne za del učnega načrta," razlaga prof. dr. Marina Letonja z DOBA Fakultete.

Dr. Anna Butzin in dr. Franz Flögel
Irina Kircheva

"Zato za učenje ponujajo virtualno učilnico, platformo Blackboard, da tečaj poteka tam. Večina udeležencev dela samostojno, s pomočjo spletne tutorke. Pripravili smo veliko gradiva z vpogledom v posamezne ekosisteme, vključili podjetnike in mentorje iz regij. Torej delajo samostojno, čeprav nekateri sodelujejo tudi v timskem delu, kar prinaša pomemben element mreženja. To je tudi naš cilj – da se udeleženci med seboj spoznajo, prihajajo iz različnih držav in kultur, morajo pa razviti skupni jezik –, ne mislim bolgarski, slovenski ali nemški, ampak skupni podjetniški jezik," še razlaga dr. Letonja in na vprašanje, kakšen je odziv iz okolja, odgovarja: "Odziv je dober. Po dveh modulih lahko rečemo, da je aktivno sodelovanje zelo pozitivno, in to je za nas potrditev, da projekt res prinaša dodano vrednost ekosistemom. Čeprav vemo, da ekosistemi že ponujajo veliko različnih usposabljanj in programov."

Dr. Franz Flögel z Westfällische Hochschule Univerze v Porurju v Gelsenkirchnu pa dodaja, da je pomembno izpostaviti, da so začeli analizo obstoječega stanja. "Ko smo prijavljali projekt, smo se zavedali, da že obstaja veliko podpore. Včasih se zdi, da je več podpornih organizacij kot startupov. Zato smo naredili temeljito analizo, opravili intervjuje, izvedli delavnice, da bi našli vrzeli in ugotovili, kaj lahko še ponudimo," pravi dr. Flögel in dodaja: "Ena od posebnosti je mednarodna dimenzija, ki smo jo že omenili – v Nemčiji je malo programov v angleščini. To je dodatna vrednost." Cilj je bil doseči 200 mladih ljudi, ki bodo neposredno vključeni v projekt – preko tečaja, mentorstva, izmenjav. "Želimo jih konkretno podpreti, spremljati njihove ideje od koncepta do ustanovitve podjetja," pravi dr. Flögel.

Če je Porurje zapostavljeno območje z vidika razvoja podjetništva v primerjavi z Berlinom in Münchnom, enako velja za Varno v primerjavi s Sofijo, bolgarsko prestolnico. "Največji problem je, da je v Bolgariji vse skoncentrirano v Sofiji, tudi prebivalstvo. Kar 1,5 milijona od 6,5 milijona prebivalcev živi v Sofiji," razlaga Mariya Zlateva iz Regionalne agencije za podjetništvo in inovacije v Varni (RAPIV). In dodaja: "Če so vsi finančni mehanizmi in tudi dostop do tveganega kapitala omejeni na Sofijo, je za podjetja težko priti do denarja. V projektu smo tako uspeli povezati poslovne angele in mentorje iz Sofije, da so prišli sodelovat s podjetji iz Varne, tudi iz Nemčije. Predvsem pa tudi z mentorji in mentoriranci iz drugih držav. To je vsekakor dodana vrednost projekta. In to bo nudilo podporo podjetjem in tudi spremenilo mentaliteto," še razlaga Zlateva in omeni, da imajo v Varni kar šest univerz in 40.000 študentov, kar predstavlja velik potencial. Prednost projekta vidi tudi v tem, da pokriva različne stopnje, vendar celoten aspekt podpore ustanovitve podjetje vse od ideje. "S to metodologijo verjamemo, da bodo mnogi prešli od začetnega treninga skozi mentorstvo in pripravništva do posla, kar je dobro za naše okolje," pravi Mariya Zlateva. Marina Letonja pa dodaja, da je sodelovanja veliko lažje vzpostaviti, ker poteka veliko dela preko spleta.

Zavedanje o pomenu trajnosti

Ideje vključenih v projekt pokrivajo različne sektorje – največ jih je s področja informacijskih tehnologij (IT), logistika, kmetijstvo, zdravje, trajnostne rešitve, krožno gospodarstvo. Večina udeležencev se zaveda pomena trajnosti – ne le ekološke, ampak tudi poslovne vzdržnosti. Pristop v vseh treh regijah je bil podoben – razlike obstajajo, a osnovni koncept deluje enako, ugotavljajo nosilci projekta.

O podrobnostih sicer nosilci projekta še ne morejo govoriti, a ena slovenska podjetniška ideja je že uspešno registrirana. Eno bolgarsko podjetje, vključeno v projekt, čaka na patent, prav tako eno nemško. "Imamo več mentorjev kot mentorirancev, a pričakujemo nove mentorirance v naslednjem krogu," razlagajo sogovorniki.

Udeležba žensk je visoka – skoraj 80 udeležencev v treh modulih. To je zelo spodbudno. Ena udeleženka, kljub slabšemu znanju angleščine, zelo aktivno sodeluje. Ustvarjajo dobre ideje, povezujemo jih z mentorji – tudi mednarodnimi –, zlasti pri trajnostnih idejah, kot je na primer trajnostna moda. Številni mladi po sodelovanju v projektu ne ustanovijo le podjetja, ampak tudi najdejo svojo vlogo v lokalni skupnosti – kot mentorji, inovatorji ali povezovalci.

Pomembno je poudariti: tečaj EMA (Entrepreneurial Mind in Action in the Digital Age, ki v angleščini povezuje študente iz vseh treh držav) bodo ponovili jeseni, pripravljajo tudi drugi hekaton v Varni (ki bo julija), odprti so za nove mentorje, udeležence, študente, pripravnike. Vse storitve so za udeležence brezplačne, za mobilnost (prihode na dogodke) pa uporabljajo tudi sredstva programa Erasmus+. Hkrati pa nekateri udeleženci dobijo tudi sponzorska sredstva, kar je pomembno, saj so stroški visoki, poudarjajo sogovorniki.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta