V času, ko svetovno gospodarstvo pretresajo geopolitične napetosti in negotovosti, ostaja slovenski bančni sistem v dobri kondiciji. Banka Slovenije v najnovejšem Poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da je odpornost slovenskih bank na sistemska tveganja še vedno visoka, kljub nekoliko povečani splošni ravni tveganj v letu 2025.
Stabilnost ob skromni gospodarski rasti
Dogajanja na svetovnih trgih, predvsem vse ostrejši trgovinski ukrepi ZDA in zaostrene geopolitične razmere, zavirajo gospodarsko rast v evrskem območju. V Sloveniji pa se razmere še naprej kažejo kot relativno ugodne, kar je ključno za stabilno delovanje finančnega sistema.
V teh okoliščinah Banka Slovenije ostaja zavezana preventivni makrobonitetni politiki. Ta je usmerjena v krepitev odpornosti bančnega sistema na morebitne domače in zunanje šoke.
Kreditno tveganje in nepremičninski trg pod drobnogledom
Med pomembnejšimi tveganji, ki so se v zadnjem obdobju okrepila, je kreditno tveganje. To je predvsem posledica poslabšanega poslovanja nekaterih nefinančnih družb, zlasti v predelovalni industriji. Obenem se povečuje tudi obseg nedonosnih potrošniških posojil, a njihov delež ob visoki kreditni aktivnosti ostaja stabilen.
Banka Slovenije ocenjuje, da bančni sistem ostaja kapitalsko močan in likviden
Tveganje, povezano z nepremičninskim trgom, ostaja zmerno. Povpraševanje po stanovanjih že dalj časa presega ponudbo, kar ob padanju obrestnih mer spodbuja nadaljnjo rast cen. Število sklenjenih poslov pa se hkrati zmanjšuje, kar nakazuje možnost prihodnjega povečanja tveganj na tem področju.
Pričakovanja glede dobičkov bank se znižujejo
Čeprav so slovenske banke v lanskem letu znova dosegle rekordne dobičke, se ob zaključku obdobja izjemno ugodnih pogojev pričakuje postopno zniževanje dobičkov. K temu bodo poleg nižjih obrestnih mer prispevali tudi višji operativni stroški in morebitne dodatne oslabitve.
Kljub temu Banka Slovenije ocenjuje, da bančni sistem ostaja kapitalsko močan in likviden. Nadaljnja rast regulatornega kapitala, predvsem z zadrževanjem dela dobička iz preteklega leta, bo okrepila solventnost in povečala odpornost na morebitne šoke.
Kibernetska in podnebna tveganja ostajajo v ospredju
Poročilo izpostavlja tudi pomen kibernetskih groženj, ki ostajajo na povišani ravni. Zaradi naraščajočega digitalnega poslovanja bank ostaja to področje med ključnimi za zagotavljanje varnosti in stabilnosti. Podnebna tveganja, kot so vplivi naravnih nesreč ali spremembe zakonodaje, so ocenjena kot zmerna in stabilna.
Preventivni ukrepi ostajajo ključni
Banka Slovenije trenutno uporablja štiri makrobonitetne ukrepe za ohranjanje finančne stabilnosti. Ti vključujejo zahteve po višji ravni kapitala, določitev minimalnih kreditnih standardov ter ukrepe za preprečevanje prekomernega potrošniškega kreditiranja.
Čeprav se nekatere ocene tveganj za prihodnost zaostrujejo, ostaja slovenski bančni sistem dobro pripravljen. Ključni izzivi v prihodnjih mesecih bodo usmerjeni v prilagajanje spremenjenim gospodarskim razmeram in ohranjanje zaupanja v finančni sistem.
