Politična razklanost je glavna ovira za razvoj Slovenije

Z več sodelovanja in manj birokracije bomo tudi v Sloveniji imeli samoroge, to so zagonska zasebna podjetja, ki so vredna milijardo dolarjev. Razvojne samoroge pa zagotovo že imamo, je direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič povedala na okrogli mizi z naslovom Finančna in gospodarska prihodnost Slovenije. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač je ugotavljal, da imamo v Sloveniji znanje, smo relativno podjetni in vztrajni. Potrebujemo pa spodbudno okolje za razvoj hitrorastočih podjetij in domače lokalne velike institucionalne vlagatelje. Na Hrvaškem so takšni vlagatelji recimo pokojninski skladi.

"Ko govorimo o razvoju podjetij, moramo kot država ceniti in spoštovati uspeh. Uspešni podjetniki so tisti, ki so tudi bogati, kar pa je v Sloveniji nezaželeno," je še dejal Marko Bombač. Kristina Kočet Hudrap, direktorica svetovalnega podjetja Tiko Pro, je izpostavila povezovanje v praksi, ne samo v besedah. Poleg tega je po njenih besedah treba kot družba podpreti posameznike, ki so posebni, kajti kdor želi uspeti v globalnem svetu, mora biti malo poseben. Predsednik uprave Vzajemne Matija Šenk je poleg potrebe po timskem in enotnem nastopu zlasti na mednarodni ravni izpostavil še pogum in pripravljenost prevzeti odgovornost.

Trg kapitala je potreben

Draško Veselinovič, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SBRA) in prvi predsednik uprave Ljubljanske borze, je razložil, da ob ustanavljanju borze ni bil cilj, da bi kapitalski trg nadomestil bančni sistem, ampak bi ga podjetjem, ki potrebujejo denar, ponudili kot alternativo. Da je trg kapitala potreben, se je pokazalo ob izbruhu finančne in gospodarske krize leta 2009, ki so jo države z močnim kapitalskim trgom bolje in lažje preživele kot tiste s šibkim trgom kapitala. Slovenija se je recimo takrat za las izognila evropski trojki.

Marko Bombač je spomnil, da je leta 2007 na ljubljanski borzi kotiralo 90 podjetij, zdaj jih je 17. Glavni razlogi, da se podjetja ne odločijo iti na borzo, so po njegovih besedah slaba finančna pismenost v podjetjih, nizka cena zaradi katere se ne izplača iskati denarja na borzi in premalo kapitala, ker ni domačih lokalnih institucionalnih vlagateljev.

Glavna ovira Slovenije je politična razklanost

Sicer pa ima po besedah Draška Veselinoviča podoben problem kot Slovenija tudi EU. Nima namreč močnega kapitalskega trga in ima problem s samorogi, saj so se vsi razen petih preselili v ZDA. Profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak si želi, da bi EU leta 2030 še sedela za mizo z velikimi igralci. Če ne bo, bo pod vprašajem njen skupni trg. V Sloveniji na to ne moremo vplivati, moramo pa doma urediti javne finance. Kot majhna država mora namreč biti Slovenija bolj pridna kot velike države. Ekonomski problem Slovenije ni evropski problem, ekonomski problem Španije, Italije ali Francije pa je.

Kot glavni problem oziroma oviro za razvoj Slovenije profesor Mrak vidi politično razklanost. Če tega ne bomo odpravili, se bomo ukvarjali sami s seboj in živeli na način, ki ne bo prinesel, kar bi lahko. Z njim se je strinjal Draško Veselinovič. Po njegovih besedah se o Sloveniji v Bruslju ne govori veliko, na žalost je govor o zdrahah, ki jih tja prinaša politika. In to počne vsa politika. Meni še, da je Slovenija edina država, katere politika domačo razklanost prenaša v Bruselj.

V Sloveniji se moramo odločiti, kaj bomo delali

V dolgoročnem proračunu EU za obdobje od leta 2028 do 2034 bo na voljo manj kohezijskih sredstev kot zdaj, za podjetja to pomeni, da bo manj denarja vnaprej zagotovljenega v nacionalni ovojnici, ampak bodo morala več nepovratnih sredstev pridobiti prek centralnih razpisov, ki jih objavlja evropska komisija. Do tega denarja bo mogoče priti z vključevanjem v konzorcije. Kristina Kočet Hudrap je pojasnila, da velika podjetja pri teh razpisih ne sodelujejo zato, ker potrebujejo denar, ampak na tak način inovirajo, v konzorcije pridobijo majhna in srednja podjetja, ki lahko pokažejo in dokažejo, kaj znajo delati. Ti konzorciji so za mala in srednja podjetja tudi priložnost za mreženje.

Pomembna pri tem je pametna specializacija. Ta strategija ima v Sloveniji devet področij, kar je bistveno preveč. V velikih državah imajo tovrstne strategije na ravni regij, ki so precej večje od Slovenije, pa imajo določena največ po štiri področja. V Sloveniji se moramo odločiti, kaj bomo delali, je opozoril Draško Veselinovič. Slovenski podjetniški sklad ima po besedah Maje Tomanič Vidovič določena štiri prednostna področja, ki so biotehnologija, pametne tovarne, vodik in zdravstvo.

Ob 35-letnici revije Kapital, v okviru katere je potekala okrogla miza, so predstavili tudi raziskavo – 200 slovenskih hitro rastočih uspešnih podjetij, ki bodo v naslednjih letih zaznamovala prihodnost Slovenije. Ta je pokazala, da je ena od njihovih pomembnih lastnosti kompleksnost, ki pomeni, da znajo veliko stvari narediti, kar je prednost slovenskega gospodarstva.