Ste se kdaj vprašali, ali bo vaš naslednji najljubši vplivnež sploh resnična oseba? Miha Kranjc, strokovnjak za strateško implementacijo UI, in Aljoša Marjanović, "oče" prve slovenske AI vplivnice Mie Lah, sta soočila pogleda na prihodnost dela in ustvarjalnosti. Medtem ko Kranjc opozarja, da umetna inteligenca še vedno "halucinira" in potrebuje človeka kot "stražarja" oziroma urednika, pa praksa kaže drugače. Marjanovićeva agencija Game Changer z uporabo AI orodij drastično znižuje stroške in čas produkcije, pri čemer virtualni liki, kot je Mia, ne potrebujejo spanja, ne zbolevajo in vedno dostavijo "popoln" izdelek.
Rdeča nit pogovora ni bila le tehnologija, temveč predvsem sociološki vidik in prepad, ki nastaja med tistimi, ki UI uporabljajo, in tistimi, ki je ne. Kranjc je izpostavil koncept "kognitivnega dolga" – nevarnost, da bomo zaradi zanašanja na algoritme izgubili lastne miselne sposobnosti, hkrati pa poudaril, da bodo v prednosti tisti, ki se bodo naučili s temi orodji "sobivati". Na drugi strani je Marjanović brez dlake na jeziku priznal, da trg zahteva hitrost in učinkovitost, pri čemer etične dileme o "lažnih" popolnih podobah pogosto izgubijo bitko proti ekonomski računici.
Zaključek je jasen: umetna inteligenca ne bo čez noč zamenjala vseh nas, bo pa zagotovo zamenjala tiste, ki je ne bodo znali uporabljati. Prihodnost pripada tistim, ki bodo znali krmariti med človeško kreativnostjo in strojno učinkovitostjo, ne da bi pri tem izgubili kritično presojo. Kot je bilo slišati – morda smo le korak stran od tega, da postanejo UI-vplivneži naša nova normalnost, mi pa njihovi tihi kuratorji.
