Mitja Sagaj
V prvih dneh po začetku ofenzive v Iranu so se finančni in blagovni trgi odzvali skoraj po učbeniku geopolitičnega šoka. Cene nafte so poskočile, delniški trgi so zdrsnili, vlagatelji pa so začeli iskati varnejše naložbe. Ob tem analitiki opozarjajo, da bodo prihodnji tedni odvisni predvsem od tega, ali se bo konflikt razširil in ali bodo motene dobave nafte iz Perzijskega zaliva.
"Za zdaj je na trgih v tem tednu mogoče opaziti povečano volatilnost in neodločnost vlagateljev glede smeri gibanja trgov na kratek in srednji rok. V finančnem svetu je seveda glavna novica začetek vojne v Iranu in njen vpliv na kapitalske trge. Logična posledica zaostrovanja razmer je bila rast cene nafte, ki trenutno kotira na najvišjih ravneh v zadnjih šestih mesecih. Morebitno nadaljnje zaostrovanje razmer in otežen transport bi lahko v prihodnjih tednih ceno sodčka nafte potisnila še višje," pravi Domen Kregar, borzni posrednik Ilirike borzno posredniške hiše.
Nafta v središču pozornosti
Najmočnejši odziv trgov je bil na energetskem trgu. Cena severnomorske nafte Brent se je v nekaj dneh povzpela s povzpela nad približno 80 dolarjev za sod, kar je več kot v dneh pred začetkom ofenzive.
Ključni razlog je strah pred motnjami v Hormuški ožini, skozi katero vsak dan potuje petina svetovne trgovine z nafto. Če bi promet tam obstal ali se močno zmanjšal, bi to lahko hitro povzročilo občutno pomanjkanje na svetovnem trgu.
Najmočnejši odziv trgov je bil na energetskem trgu
Analitiki večjih investicijskih bank opozarjajo, da bi se lahko v primeru daljših motenj cena nafte približala ali celo presegla 100 dolarjev za sod. Po njihovih ocenah je prav Hormuška ožina ena ključnih geopolitičnih točk, ki lahko v kratkem času močno vpliva na globalne cene energentov.
Zakaj je Hormuška ožina ključna za svetovne trge
- Skozi ožino potuje približno 20 % svetovne trgovine z nafto.
- Motnje lahko hitro povzročijo skok cen energentov.
- Energenti močno vplivajo na inflacijo in gospodarsko rast.
Delniški trgi: umik od tveganja
Geopolitična negotovost je prizadela tudi delniške trge. Na ameriških borzah je bil prvi odziv zelo oster. Indeks Dow Jones je v enem trenutku izgubljal več kot 1200 točk, nato pa je del izgub nadoknadil in trgovalni dan končal 403 točke oziroma približno 0,8 odstotka nižje. Indeks S&P 500 je izgubil okoli 0,9 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa približno 1 odstotek.
Domen Kregar sicer odziv teh trgov ocenjuje kot manj logičen. V Evropi in Aziji so v prvih dneh po začetku ofenzive številni indeksi zdrsnili, vlagatelji pa so začeli zmanjševati izpostavljenost tveganim naložbam. "Ameriški delniški indeksi so bili v prvih dveh trgovalnih dneh tega tedna izjemno volatilni. Včeraj je denimo največji indeks, S&P 500, v prvi uri trgovanja zabeležil skoraj 2,5-odstotni padec, nato pa je do konca trgovalnega dne zrasel za približno 1,6 odstotka. Danes v predtrgovanju kaže na pozitiven začetek dneva, kar pomeni, da je največji ameriški indeks približno na enaki ravni, kot je bil v petek, pred začetkom vojne," pravi Kregar.
Tudi evropske borze so zdrsnile. FTSE 100 v Londonu je padel za približno 2,7 odstotka, kar je bil največji enodnevni padec v skoraj letu dni. Posebej izrazit je bil padec na nekaterih azijskih trgih, kjer so delnice v enem dnevu izgubile več odstotkov vrednosti. Takšne reakcije so pogoste v državah, ki so močno odvisne od uvoza energije. Na primer japonski Nikkei je izgubil več kot 3 odstotke, medtem ko je francoski CAC 40 zdrsnil za približno 3,5 odstotka. Zgodovinsko največji padec je zabeležil južnkorejski indeks Kospi, ki je zabeležil 12,2-odstotni dnevni padec, kar je celo več kot leta 2001 po terorističnih napadih 11. septembra.
Tudi na ameriških borzah je bilo opaziti večjo volatilnost – izraz za hitra in pogosto nepredvidljiva nihanja cen. Delnice so se sicer del dneva pobirale, vendar so ostajale občutljive na vsak nov signal iz regije.
Zlato kot varno zatočišče
Ob geopolitičnih krizah vlagatelji pogosto povečajo nakupe plemenitih kovin, zlasti zlata. To se je zgodilo tudi tokrat. Cena zlata je po prvih novicah o ofenzivi najprej poskočila, saj številni vlagatelji zlato vidijo kot varno zatočišče v času negotovosti. V dneh, ki so sledili, so se cene sicer nekoliko umirile, kar je pogost vzorec po začetnem šoku na trgih.
"Zlato, ki velja za hranilca vrednosti v negotovih časih, je v ponedeljek beležilo rast, včeraj pa je njegova cena padla za več kot 4 odstotke in trenutno trguje nižje kot ob zaprtju trga v petek, pred začetkom vojne," pravi sogovornik.
Takšna gibanja so pomembna tudi za številne vlagatelje v Sloveniji, saj imajo mnogi posredno izpostavljenost do zlata in drugih plemenitih kovin prek globalnih investicijskih skladov.
Obvezniški trgi in inflacijska skrb
Dogajanje na energetskem trgu lahko vpliva tudi na inflacijo. Če bi nafta dlje časa ostala dražja, bi to lahko povzročilo višje cene energije in transporta. Zato so se na obvezniških trgih pojavila pričakovanja, da bi centralne banke lahko dlje časa ohranjale višje obrestne mere. Posledica so lahko višji donosi na državne obveznice, kar praviloma pomeni pritisk na cene obvezniških skladov. Za vlagatelje je to pomembno predvsem zato, ker številni vzajemni skladi kombinirajo delnice in obveznice – premiki na obeh trgih tako vplivajo na njihovo skupno donosnost.
Dolar je v zadnjih dneh pridobil na vrednosti, donosi na ameriške obveznice pa so se zvišali, spominja Domen Kregar.
Kako se je odzvala Ljubljanska borza
Tudi na Ljubljanski borzi je bilo v zadnjih dneh čutiti previdnost vlagateljev.
Med najbolj trgovanimi delnicami so bile predvsem Krka in NLB, kar je na domačem trgu običajen vzorec v času povečane negotovosti. Pri več drugih delnicah pa so se pojavili padci cen, kar odraža širše razpoloženje na globalnih trgih. Ker je slovenski kapitalski trg majhen in močno povezan z mednarodnimi finančnimi tokovi, se večji globalni pretresi običajno hitro odrazijo tudi v Ljubljani.
"Da je zmeda na trgu še nekoliko večja, kaže tudi gibanje bitcoina, ki je običajno zelo občutljiv na negotovost. V tem tednu pa se zdi, da je obrnil ploščo. Po začetnem padcu ob začetku agresije je bitcoin nato pridobil skoraj 10 odstotkov. Trenutno se njegova cena približuje ravnem, ki so bile dosežene v začetku februarja," še pravi sogovornik.
To so trije možni scenariji
Analitiki opozarjajo na tri možne scenarije za prihodnje tedne.
Prvi scenarij – hitro umirjanje konflikta
Če bi se napetosti v regiji hitro zmanjšale, bi se lahko cene nafte stabilizirale, delniški trgi pa bi del izgub postopoma nadoknadili.
Drugi scenarij – omejen, a dolgotrajen konflikt
V tem primeru bi lahko nafta ostala razmeroma visoko, kar bi pritiskalo na inflacijo in ohranjalo volatilnost na finančnih trgih.
Tretji scenarij – širitev konflikta v regiji
Če bi bile motene ključne dobavne poti ali bi se konflikt razširil na več držav, bi lahko sledil nov skok cen energentov in močnejši padec delniških trgov.
Za zdaj vlagatelji pozorno spremljajo predvsem dogajanje v Perzijskem zalivu, saj prav tam leži ena ključnih arterij svetovne trgovine z energijo.
Nekateri analitiki opozarjajo, da trgi morda podcenjujejo tveganja. Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan, je v intervjuju za Bloomberg TV dejal, da na trgih vidi preveč samozadovoljstva glede geopolitičnih tveganj, saj bi lahko kombinacija vojne in vztrajne inflacije hitro spremenila razpoloženje vlagateljev.
Po drugi strani nekateri strategi menijo, da bi lahko šlo le za kratkoročni šok. Strateg JPMorgan Mislav Matejka je po poročanju finančnih medijev ocenil, da bi lahko trenutni padec delniških trgov dolgoročno predstavljal priložnost za nakup, če se konflikt ne razširi.
