(INTERVJU) Žan Jan Oplotnik o novi veliki krizi: Razlogov za previdnost je dovolj, za napoved neizogibnega zloma pa ne

Ali svet res drsi proti novi veliki finančni krizi? Opozorila o vse večjih tveganjih se množijo, vprašanje pa je, ali so današnje razmere primerljive s tistimi pred finančnim zlomom leta 2008. Ob analizi časnika The Guardian, ki opozarja na nevarne podobnosti in kopičenje tveganj v svetovnem gospodarstvu, smo o tem povprašali prof. dr. Žana Jana Oplotnika z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.

Oplotnik opozarja, da so visok dolg, visoka vrednotenja in pričakovanje, da bo financiranje vedno dostopno, pomembne ranljivosti svetovnega finančnega sistema. Toda med borznim padcem, recesijo in pravo finančno krizo je velika razlika. Po njegovem večja nevarnost za Evropo in Slovenijo morda ni dramatičen ponovljen scenarij leta 2008, temveč daljše obdobje šibke gospodarske rasti, dragih energentov in omejenega prostora javnih financ. Sogovornik pojasnjuje, kje bi se lahko začel verižni odziv, kaj bi pomenil morebitni pok balona umetne inteligence, kako odporen je slovenski bančni sistem in kaj lahko podjetja ter posamezniki naredijo že danes.

Vse več je opozoril, da bi lahko kombinacija geopolitičnih napetosti, visokih cen energentov in nestabilnih finančnih trgov privedla do nove finančne krize. Smo pred novo veliko finančno krizo ali je primerjava z letom 2008 pretirana?

"Opozorila moramo jemati resno, vendar iz njih še ne moremo sklepati, da se bliža ponovitev leta 2008. Razlikovati moramo med padcem borznih tečajev, gospodarsko recesijo in finančno krizo, pri kateri se resno porušita zaupanje in financiranje gospodarstva. Nevarnost nastane, ko se zunanji šok poveže s prevelikim dolgom in pomanjkanjem likvidnosti. Razlogov za previdnost je dovolj, za napoved neizogibnega zloma pa ne. Tudi Mednarodni denarni sklad opozarja predvsem na možnosti stopnjevanja in prenosa tveganj."

Kaj je danes največja ranljivost svetovnega finančnega sistema?

"Največjo ranljivost vidim v prepletenosti visokega dolga, visokih vrednotenj in pričakovanja, da bo financiranje vedno dostopno. Geopolitični dogodek je lahko sprožilec, dolg pa akcelerator posledic. Svetovni javni dolg je po oceni IMF dosegel skoraj 94 odstotkov svetovnega BDP. Posebej pomembni so trgi državnih obveznic, saj se njihove zahtevane donosnosti prenašajo tudi v stroške na nižjih ravneh."

Kje bi se danes lahko zgodil "zlom", če bi se začel verižni odziv?

"Začetna težava bi lahko nastala pri velikih finančnih igralcih, močno zadolženem globalnem podjetju ali na obvezniškem trgu. Mehanizem je znan: padec vrednosti naložb sproži zahteve po dodatnih zavarovanjih ali izplačilih, sledijo prisilne prodaje in novi padci. Banke so pomembne zaradi povezav s temi institucijami."

Veliko se govori o balonu umetne inteligence. Ali bi pok balona umetne inteligence prizadel tudi realno gospodarstvo?

"Umetna inteligenca lahko temeljito spremeni gospodarstvo, so pa posamezne naložbe vanjo verjetno precenjene. Tehnološki potencial še ne zagotavlja donosa pri katerikoli nakupni ceni. Ključno je, ali bodo prihodnji prihodki in denarni tokovi upravičili današnja vlaganja. Financial Times je poročal, da so tehnološka podjetja v zadnjih dvanajstih mesecih ponudila do 300 milijard dolarjev jamstev pri financiranju infrastrukture UI. Zato posledic ni mogoče omejiti zgolj na borzo."

Banka Slovenije opozarja na povišana makrofinančna tveganja in med drugim izpostavlja visoka vrednotenja tehnoloških podjetij ter rast zasebnega dolga. Kako vi razumete opozorila Banke Slovenije?

"Opozorila razumem kot poziv k pravočasnemu upravljanju tveganj. Banka Slovenije tveganja ocenjuje kot povišana, odpornost domačih bank pa kot visoko. Konec leta 2025 je njihov najkakovostnejši kapital na konsolidirani ravni dosegal 17,9 odstotka, kar podpira sposobnost pokrivanja izgub. Pri zasebnem kreditiranju so težava predvsem preglednost, kakovost posojil in medsebojne povezave."

Kje bi večji pretres najprej občutila Slovenija?

"Zaporedje bi bilo odvisno od izvora pretresa. Energetski šok občutimo pri stroških podjetij in kupni moči gospodinjstev, padec tujega povpraševanja pa pri izvozu. Finančni pretres bi lahko podražil ali omejil financiranje, posledice pa bi se prenašale v investicije in zaposlovanje."

Slovenija je zelo odprto gospodarstvo in je zato občutljiva na zunanje šoke. Imamo danes boljše varovalne mehanizme kot leta 2008?

"Na bančnem in institucionalnem področju smo bolje pripravljeni. Banke imajo močnejše rezerve, evropski nadzor in mehanizmi reševanja pa so se po prejšnji krizi bistveno razvili, vendar bančna odpornost ne more nadomestiti izgubljenih izvoznih naročil ali poceni energije. Tudi prostor za državno pomoč ni neomejen."

Kaj bi v takšnem scenariju pomenilo za slovenska podjetja? Bi morali že zdaj spreminjati svoje investicijske načrte, zadolževanje in upravljanje likvidnosti ali bi bilo to pretirano odzivanje na še hipotetično tveganje?

"Podjetjem ne bi svetoval splošnega ustavljanja investicij, temveč preverjanje njihove vzdržnosti v slabših razmerah. Smiselni so reden kratkoročni denarni načrt, pregled zapadlosti dolga in pravočasno dogovorjeni viri financiranja. Dobrih razvojnih naložb ne gre opuščati zgolj zaradi negotovosti."

Kaj je ključna lekcija za posameznike in njihove prihranke?

"Najprej je treba ločiti denar za življenjske potrebe od dolgoročnih naložb. Osnovna zaščita so primerna likvidnostna rezerva, razpršenost in zadolženost, ki jo zmoremo tudi ob slabšem dohodku. Panično prodajanje po velikem padcu začasno izgubo spremeni v dokončno, vendar tudi vztrajanje v pretirano tvegani naložbi ni vedno smiselno."

Je večji problem stanje gospodarstva ali pričakovanje trgov?

"Oboje se medsebojno krepi. Strah postane gospodarsko pomemben, ko vlagatelji umikajo sredstva, banke zaostrujejo financiranje, podjetja odlagajo naložbe in gospodinjstva zmanjšujejo porabo. Tako lahko pričakovanje težav prispeva k njihovemu nastanku."

Naj nas bolj skrbi finančni zlom ali dolgotrajna stagnacija z inflacijo?

"Za Slovenijo in Evropo bi kot trajnejšo skrb izpostavil možnost šibke rasti ob dragih energentih in pritiskih na javne finance. Takšno obdobje je manj dramatično od borznega zloma, vendar lahko več let zmanjšuje življenjski standard in razvojne možnosti. Hkrati otežuje odziv ekonomskih politik: podpora gospodarstvu lahko krepi inflacijo ali dolg, zaostrovanje pa dodatno zavira rast."

Če bi morali slovenskim podjetnikom in posameznikom dati eno samo priporočilo za naslednjih šest do dvanajst mesecev, kaj bi jim svetovali glede njihove finančne odpornosti?

"Poskrbite, da vas slabše razmere ne prisilijo v slabe odločitve. Za podjetje to pomeni dovolj likvidnosti in obvladljive obveznosti, za posameznika pa denarno rezervo ter naložbe, usklajene s potrebami in sposobnostjo prenašanja izgub. Finančna odpornost pomeni, da lahko preživimo tudi drugačen razplet od pričakovanega in ohranimo možnosti za prihodnost. Datuma naslednje krize nam za to ni treba poznati."