
Električna omrežja se soočajo z vedno večjimi izzivi: vse večja elektrifikacija, podnebne spremembe in vključevanje obnovljivih virov zahtevajo hitrejše, varnejše in cenejše načine vzdrževanja. Ena izmed obetavnih rešitev so napredni droni. O tem smo se pogovarjali z direktorjem AIR6 Systems iz Celovca, podjetja, ki razvija prilagodljive dronske sisteme za industrijske naročnike, zlasti v energetskem sektorju. Avstrijska Koroška, znana po dinamičnem razvoju visokih tehnologij in podpori trajnostnim rešitvam, postaja središče inovacij.
Podjetje AIR6 Systems je eno vodilnih v Evropi na področju dronov za industrijsko rabo. Kako se je vse skupaj začelo?
"Podjetje smo ustanovili leta 2017 z jasno usmeritvijo na industrijski trg. Že od začetka nismo želeli ponujati klasičnih potrošniških dronov, ampak napredne, prilagodljive rešitve za velike industrijske naročnike – od energetike do infrastrukture in kmetijstva. Naš cilj je bil razviti odprto arhitekturo, ki se lahko prilagodi posameznim aplikacijam in specifičnim zahtevam."
"EU ima dobre namene, a regulativa pogosto ni dovolj praktična in upočasnjuje razvoj"
Osredotočate se predvsem na energetski sektor. Zakaj ravno ta panoga?
"Zaradi njenih dimenzij in zahtev. Energetski sistemi se hitro spreminjajo – elektrifikacija, razpršena proizvodnja, obnovljivi viri – vse to pomeni večje obremenitve in večje zahteve po zanesljivosti omrežij. Ključno je, da so distribucijska omrežja dobro vzdrževana. Tradicionalne metode pregleda, kot so helikopterski leti ali terenske ekipe, so drage, počasne in za ljudi na terenu pogosto nevarne. Zato smo prepoznali veliko priložnost za uporabo dronov."
Lahko navedete primer?
"Leta 2018 smo sodelovali z DB Energie, podjetjem skupine Deutsche Bahn, kjer smo z našimi droni pregledovali daljnovode. Klasične metode so vključevale helikopterske polete ali počasno hojo od droga do droga z ročnimi droni in daljnogledi. Ponudili smo rešitev, ki je omogočala letenje izven vidnega polja in pregledovanje 1,5 kilometra daljnovoda v eni uri. To je pomenilo občutne prihranke časa in stroškov."
Kako danes sodelujete z elektrodistributerji in operaterji omrežij?
"Smo proizvajalec, ne izvajamo terenskih storitev, a z omrežnimi operaterji sodelujemo v raziskovalno-razvojnih projektih. Skupaj razvijamo specifične rešitve, ki jih testiramo, dodelujemo in nato tudi integriramo v njihove procese. Odziv je zelo pozitiven – naši partnerji nas vidijo kot tehnološkega vodjo in inovatorja."
Kaj so največji tehnični izzivi na terenu?
"Pri daljnovodih so to najpogosteje previsoka vegetacija, povešene žice, poškodbe izolatorjev, ptičja gnezda. Vse, kar lahko sčasoma privede do izpada. Z droni zajemamo podatke iz zraka – digitalno, primerljivo, sledljivo. Tako lahko ustvarimo digitalne dvojčke infrastrukture in spremljamo spremembe skozi čas."

Kako učinkovita je uporaba dronov v primerjavi s klasičnimi pristopi?
"Pri vetrnih turbinah smo z našim sistemom pregledali celotno strukturo v 15 minutah – tradicionalno bi to trajalo ves dan. Tako lahko stroške znižamo tudi do 80 odstotkov. Pri solarnih elektrarnah uporabljamo senzorje kratkovalovne infrardeče svetlobe in elektroluminiscenco, s katero skeniramo panele in odkrijemo do sto odstotkov napak – kar prej ni bilo mogoče zunaj laboratorija."
Kako se razvija trg? Obstaja dovolj razumevanja in zanimanja?
"Zanimanje raste, prihaja pa v valovih. Prvi val je bil okoli 2015, nato pa še eden, ki ga je sprožila vojna v Ukrajini. Droni so postali strateško pomembni – ne le za nadzor, ampak kot zamenjava za okolju bolj škodljive metode. V energetiki je to še posebno pomembno."
Kaj pa regulacija? Je ovira ali pomoč?
"Evropska unija ima precej podrobno regulacijo, kar za nas pomeni dodatno administracijo, a hkrati tudi jasnost. Velik izziv je bilo usklajevanje med državami. Zdaj imamo enoten sistem, kar odpira vrata širši uporabi. A treba bo še poenostaviti postopke, da ne bodo zavirali inovacij."
Imate morda nasvet za regulatorje in vlade?
"Naj bo regulacija predvsem praktična. EU ima dobre namene, a regulativa pogosto ni dovolj praktična in upočasnjuje razvoj. Prvi val zakonodaje je bil obsežen kompromis med starimi sistemi in novimi potrebami. Zdaj pa je čas, da jo optimiziramo: manj birokracije, več operativne svobode, a ob jasnih varnostnih standardih."
Kako se je vaše podjetje z leti razvijalo?
"Po začetni proizvodnji dronov smo se kmalu preusmerili tudi v razvoj po naročilu. Danes več kot 50 odstotkov našega poslovanja zajemajo razvojne pogodbe z velikimi industrijskimi naročniki. Ti potrebujejo točno določen sistem za svoj segment – mi pa to razvijemo, testiramo in zanje tudi proizvedemo."
Ali načrtujete tudi prehod v storitvene modele, kot je dron kot storitev?
"Da, v določenih primerih. Predvsem tam, kjer je sistem zelo kompleksen – na primer pri nadzoru morskih vetrnic z ladje. Stranke ne želijo upravljati sistema, ampak želijo rezultate. Zato bomo za te primere ponudili tudi storitev upravljanja in nadzora."
Mitja Sagaj





