
Na prvi pogled je januar na finančnih trgih minil mirno. Globalne delnice, merjene z MSCI AC World Index, so v evrih pridobile slaba dva odstotka, najbolj znani ameriški delniški indeks S&P 500 je prvič presegel mejo 7000 indeksnih točk. Vlagatelji, ki imajo dobro razpršen portfelj, se niso kaj pretirano vznemirili. Seveda pa gre za le navidezno miren mesec. Pod površjem so bili premiki, kakršne redko vidimo.
Posebej ekstremno je bilo na področju plemenitih kovin. Tako zlato kot srebro sta najprej nadaljevala svoj neverjetni vzpon, nato pa predzadnji dan v mesecu, 30. januarja, doživela upade, ki smo jih v zgodovini videli le redko. Srebro, ki je prvih tednih januarja pridobilo neverjetnih +70 % (rast od 71 dolarjev na unčo na prek 120 dolarjev), je v nekem trenutku izgubilo več kot 35 odstotkov vrednosti in upadlo na manj kot 75 USD za unčo. Torej -45 USD v enem samem dnevu. Le malo manj ekstremno je bilo z zlatom. Po 30-odstotni rasti s 4300 na 5600 dolarjev za unčo je zlato v enem dnevu izgubilo 14 odstotkov (na 4700 USD/unčo).
Težava, ki jo vidim, je, da imata zlato in srebro status "varne" naložbe. Da posamezna naložba v nekaj urah izgubi več kot 30 odstotkov, pa ni ravno odlika varnega pristana. Takšno gibanje bi prej pričakoval na področju kriptonaložb. Vlagatelji, ki so v zadnjih tednih in mesecih drli v ti dve naložbi, se sedaj upravičeno sprašujejo, kakšno vlogo naj imata v njihovih portfeljih.
Mediji so seveda takoj začeli iskati, kaj je botrovalo upadu. Glavnega krivca so našli v nominaciji Kevina Warsha za novega guvernerja Feda. Warsha se drži sloves jastreba, kar pomeni, da je bil v preteklosti bolj obremenjen z inflacijo kot z gospodarsko rastjo in da ne bo tako hitro popustil zahtevam predsednika Trumpa po zniževanju obrestnih mer. Prav nižanje obrestnih mer, potencialno višja inflacija in razvrednotenje ameriškega dolarja so bili ene izmed glavnih zgodb, zaradi katerih so vlagatelji bežali v plemenite kovine. Če k temu dodamo še negotovo geopolitično okolje (Grenlandija, Venezuela, Iran), je bilo enostavno razumeti, zakaj bi nekdo želel zlato in srebro kot alternativo oziroma dopolnilo v portfelju. Kljub argumentom, ki govorijo v prid zlatu in srebru, je dogajanje v zadnjih mesecih postajalo vse bolj špekulativno. Na vlak rastočih cen so skočili tudi mali vlagatelji in špekulanti, ki so potisnili cene mimo vseh fundamentov - če lahko pri zlatu in srebru sploh govorimo o fundamentih, saj ne ustvarjata nobenega donosa, temveč je njuna cena odvisna samo od tega, koliko je kdo pripravljen plačati za njiju v določnemu trenutku.
Zgodovinska primerjava razkrije zanimiv podatek: tržna kapitalizacija zlata je dosegla izjemno visoke ravni glede na ameriško ponudbo denarja M2 (ki meri skupno količino denarja v obtoku). Po zadnjih podatkih je močno presegla vrh, viden leta 1980. Takšen popravek torej ni bil povsem nepričakovan.
Kaj se lahko iz te epizode naučimo? Da je ne glede na privlačno zgodbo zlata in srebra vseeno treba biti previden pri naložbah, ki v kratkem času močno pridobijo in o katerih govori praktično vsak. Navadno je takrat najboljši čas za umik.





