Star pregovor pravi, da ima denar kratek spomin. To se morda nikjer ne kaže tako jasno kot na finančnih trgih, kjer so naslovi pogosto dramatični, finančni trgi pa se kljub temu premikajo umirjeno. Svet je v prvih tednih leta 2026 poln napetih geopolitičnih zgodb, govora o vojaških posegih, sankcijah in sporih med državami, a borze se na vse to komaj odzivajo. Pričakovali bi, da bodo vlagatelji ob takih novicah množično prodajali delnice, a se to večinoma ne dogaja. Ko je aprila lani ameriški predsednik Donald Trump napovedal carine, so indeksi zgrmeli. Zdaj se ob geopolitičnih šokih obnašajo, kot da ni nič.
Delnice v ZDA, Evropi in Aziji večinoma rastejo, negativnih trgovalnih dni je malo, optimizem pa se ohranja kljub negotovemu okolju. Nekaj več nihanja je sicer opaziti pri surovinah, predvsem pri nafti, zlatu in srebru, kjer vlagatelji ob političnih tveganjih pogosto iščejo varnejša zatočišča ali skušajo predvideti morebitne motnje v dobavi. Toda tudi tam doslej ni prišlo do pretresov, ki bi resno zamajali svetovno gospodarstvo.
Razlog za takšno mirnost je precej preprost. Finančni trgi se praviloma ne odzivajo na glasne besede, temveč na dejanja in njihove posledice. Dokler politični dogodki ne vplivajo neposredno na poslovanje podjetij, trgovinsko politiko ali vsakdanje življenje ljudi, jih vlagatelji dojemajo kot hrup v ozadju. V zadnjih letih so se trgi tudi navadili, da številne ostre napovedi bodisi ostanejo le črka na papirju bodisi se sčasoma omilijo. Zato se investitorji vse pogosteje odločajo, da počakajo na konkretne ukrepe, preden sprejmejo večje odločitve.
Sposobnost ločevanja med hrupom in dejanskimi posledicami je razlog, zakaj trgi na dolgi rok praviloma nagrajujejo potrpežljivost, ne impulzivnih odzivov
Pomembno vlogo ima tudi dejstvo, da doslej ni bilo širšega odziva drugih velikih držav, kar pomeni, da napetosti ostajajo omejene in ne preraščajo v večje globalne konflikte. Posebno pozornost vlagatelji namenjajo energiji, predvsem ceni nafte, saj prav tam geopolitična tveganja najhitreje zadenejo realno gospodarstvo. Višje cene goriva bi se hitro prelile v dražjo hrano, prevoz in splošne življenjske stroške. Ker se to za zdaj ne dogaja, ostaja pritisk na trge omejen. V ospredju so bolj klasične teme, kot so gospodarska rast, dobički podjetij, pričakovanja glede obrestnih mer ter naložbe v nove tehnologije, zlasti umetno inteligenco, ki obljublja višjo produktivnost in nove poslovne priložnosti. Tudi evropski in azijski trgi kljub bližini nekaterih političnih napetosti kažejo rast, saj vlagatelji ocenjujejo, da so vrednotenja delnic še vedno razumna in da bi bil za večji padec potreben resnično nepričakovan dogodek. Geopolitična tveganja se tako vse bolj dojemajo kot stalno ozadje, ne pa kot sprožilec takojšnje krize.
Zgodovina namreč kaže, da so se delniški trgi po obdobjih politične negotovosti pogosto pobrali hitreje, kot je večina pričakovala. Finančni trgi zato danes delujejo hladno in zadržano, morda celo brezčutno, a njihovo sporočilo je jasno: dokler se svetovni zapleti ne spremenijo v resnične gospodarske težave, bodo vlagatelji ostali mirni in osredotočeni na dolgoročno sliko. Prav ta sposobnost ločevanja med hrupom in dejanskimi posledicami pa je tudi razlog, zakaj trgi na dolgi rok praviloma nagrajujejo potrpežljivost, ne impulzivnih odzivov.
