Po polžje pri kohezijskih sredstvih

V sprejetih državnih proračunih za letošnje in prihodnje leto poraba evropskih sredstev ni načrtovana realno. Predvideni so višji zneski, kot jih je Slovenija zmožna črpati. To že ves čas od njune priprave opozarja fiskalni svet. Da je to opozorilo na mestu, je zdaj potrdila evropska komisija, saj je Slovenija med štirimi državami EU, ki še niso končala pogajanj o sporazumu o partnerstvu. To je temeljni dokument, ki je podlaga za črpanje kohezijskih sredstev v veljavnem finančnem obdobju 2021-2027.

Slovenija pri pripravi dokumentov za črpanje evropskih sredstev že do zdaj ni bila med najhitrejšimi, a ji je na koncu vse, kar je imela na voljo, vendarle uspelo porabiti. V skladu s to tradicijo ji je ostal za črpanje še kar lep znesek iz prejšnjega finančnega okvira za obdobje 2014-2020. Za porabo teh sredstev je na voljo še leto in pol. Za zdaj ne kaže, da ji vsega ne bi uspelo porabiti. Čimprejšnjo porabo teh sredstev si je zadal kot prvo nalogo tudi novi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek, kar pomeni, da ve, da je treba pohiteti.

Na podlagi njegovih izjav na zaslišanju v državnem zboru, ko je bil kandidat za ministra, je mogoče sklepati, da mu je znano, da je treba prav tako pohiteti s pripravo programov za črpanje sredstev v veljavnem finančnem načrtu za obdobje 2021-2027. Ker so v Bruslju pravno podlago pripravili in sprejeli nekoliko kasneje kot običajno, bosta za črpanje tega denarja na voljo dve leti manj kot običajno. Porabiti, to pomeni pripraviti in izvesti projekte, jih bo treba v sedmih namesto v devetih letih.

Slovenija ima v veljavnem finančnem obdobju na voljo manj kohezijskih sredstev, kot jih je imela v prejšnjem. Nikakor pa ni tako zato, ker bi se v Bruslju slabo pogajali, ampak je razlog podoben kot v primeru novega izračuna zneska nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Razlika je v tem, da je zmanjšanje zneska kohezijskih sredstev posledica razvoja statistične regije Zahodna Slovenija, za zmanjšanje zneska nepovratnih sredstev za okrevanje in odpornost za 286 milijonov evrov pa višja gospodarska rast od predvidene v letih 2020 in 2021 v celotni državi.

Manjša malha seveda ne bi smela biti argument za to, da se je Slovenija priprave pogajanj z evropsko komisijo lotila po polžje. V Bruslju razlogov za to, da pogajanja še niso končana, seveda ne razkrivajo. Ti tudi niso pomembni. Pomembno se je podvizati, da bodo v Bruslju sporazum čim prej potrdili, kajti na njegovi podlagi je treba pripraviti še preostale programe, brez katerih projektov ni mogoče začeti izvajati.

To pa nikakor ne pomeni, da je pomembna le poraba, ne pa tudi namen. V Bruslju že postavijo okvire, kaj je s temi sredstvi mogoče financirati in česa ne, kljub temu je z njihovim blagoslovom mogoče financirati marsikatero neumnost ali preveč megalomansko investicijo. Doma je tako treba poskrbeti, da je ta denar porabljen za tiste projekte, ki jih državljani in podjetja res potrebujejo.