V noči na petek in čez dan je pod težo težkega snega klonilo električno omrežje v Podravju, ko je brez toka ostalo okoli 70 tisoč gospodinjstev. Elektro Maribor se je na krizne razmere odzval hitro in vzpostavil štab tudi s pripadniki civilne zaščite za spopadanje s posledicami snegoloma. Na pomoč so priskočila tudi druga elektrodistribucijska podjetja po državi in preko 500 prizadevnim delavcem na terenu se je treba zahvaliti, da električni mrk ni trajal dlje, čeprav so nekatera gospodinjstva še vedno brez oskrbe.
Ob tem ne smemo pozabiti na požrtvovalne gasilce, ki so s svojo mehanizacijo in izkušenimi rokami odstranjevali podrto drevje ter preprečevali, da bi pod težo snega padla še dodatna drevesa in povzročila novo škodo ali - še huje - ogrozila življenja. Nekaj zmede je bilo sicer okoli števila odjemalcev, ki so še brez elektrike, saj so iz Elektra Maribor v nedeljo poročali, da je teh le še okoli 200, včeraj pa da jih je 500, no, upajmo, da jih bo danes čim manj.
Malo manj navdušeni smo lahko nad odzivom politike, ne samo ta vikend, ampak v odnosu do prepotrebnih investicij v električno omrežje, ki bi prenesle vplive podnebnih sprememb. Sobotni obisk predsednika vlade na terenu v Mariboru, Šentilju in Halozah sicer sodi med njegove delovne naloge, njegova izjava, da Mariborčani ne bodo ostali prepuščeni samim sebi, pa je bolj predvolilni piar. Od premiera bi pričakovali, da bi poleg generatorjev ponudil kakšno izredno proračunsko injekcijo za krepitev električnega omrežja, še posebno v odročnih krajih pozabljenih Haloz, kjer si niso mogli skuhati božične večerje. In narava je še enkrat udarila po njih le dan po tem, ko so jim iz Elektra Maribor obljubili štiri milijone evrov za investiranje v izboljšanje električnega omrežja, od 64 milijonov, ki jih nameravajo letos vložiti. Kot da bi jih še enkrat opomnila, da je nedopustno to, da v 21. stoletju nimajo vsi prebivalci Slovenije elektrike.
Nedopustno je, da v 21. stoletju nimajo vsi elektrike
Politika se je pod krinko obvladovanja Agencije za energijo, ki dobiva nov svet agencije, z levo roko lotila tudi reforme omrežnine. Od sprva popolnoma nerazumljivih in nerazumnih časovnih blokih, ko uporabniki niso vedeli, kdaj naj najceneje uporabljajo svoje naprave, do popravljanja te metodologije in pozivov politike, da naj zaračunavanje omrežnine celo zamrznejo. In v nedeljo zjutraj slišimo izjavo ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, da se drogovi električne napeljave lomijo tudi za to, ker je ena od prejšnjih vlad nespametno ukinila pobiranje omrežnine!? Izkoriščati državljane v mrazu in temi, posledično tudi brez vode, za predvolilno kampanjo je sprevrženo.
Za naložbe v električno omrežje in infrastrukturo bi potrebovali do leta 2035 okoli pet milijard evrov. Glede na to, da so elektrodistribucijska podjetja v zadnjih petnajstih letih za to namenila milijardo evrov ali 66 milijonov v povprečju letno, je ta cilj težko dosegljiv. Še zlasti, če imamo na mizi še mega jedrski projekt, ocenjen na od 15 do 22 milijard evrov, o čemer prav tako pišemo v današnjem Večeru. In zakaj bi denarni vir preko omrežnine morali zagotavljati le uporabniki. Elektrodistribucijska podjetja so v večinski državni lasti, upravljavec državnega premoženja SDH se hvali z visokimi donosi in dividendami ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
