(KOMENTAR) Inflacija v teoriji in praksi ali povprečno gospodinjstvo v praksi ne obstaja

Slovenija bo letos imela višjo inflacijo od povprečja v območju z evrom, ocenjujejo analitiki Banke Slovenije. To pomeni, da so se blago in storitve v Sloveniji statistično podražili bolj kot za povprečnega prebivalca območja z evrom. Če pa pogledamo podatke za posamezne države članice, Slovenija ni med tistimi, ki imajo najvišjo inflacijo. Je pa razlika med najvišjo stopnjo, ki jo imajo Romuni, in najnižjo, ki jo ima Ciper, ogromna. Precej višjo inflacijo kot Slovenija imata tudi sosedi Avstrija in Hrvaška.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat za november je imelo nižjo inflacijo kot Slovenija le pet članic območja z evrom, med članicami EU pa osem. Novembra je letna stopnja inflacije v Sloveniji bila 2,4 odstotka, v Avstriji, ki je bila država s četrto najvišjo stopnjo, pa kar 4 odstotke. Na Hrvaškem je bila s 4,3 odstotka še višja od avstrijske. Višjo od Hrvaške sta imeli le Estonija (4,7 odstotka) in Romunija (8,6 odstotka). Daleč najnižjo novembrsko inflacijo je z 0,1 odstotka imel Ciper.

Analitiki v centralnih bankah so izračunali, da stabilnost cen zagotavlja stopnja inflacije okrog 2 odstotka v srednjeročnem obdobju. To pomeni, da se cene dobrin in storitev ne spreminjajo preveč pogosto. Gospodinjstva in podjetja zaradi tega lažje načrtujejo nakupe in naložbe, denar pa ohranja vrednost. V območju z evrom je po oceni Evropske centralne banke (ECB) ta cilj dosežen.

V Sloveniji ga ne bo prav enostavno doseči. Na račun dodatkov imajo več denarja za nakupe dobrin in storitev upokojenci. Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) kažejo, da je medletna rast dosegla 7,7 odstotka, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih sedmih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 odstotka.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je napovedal, da bo v prihodnjem letu dvignil minimalno plačo na 1000 evrov neto na mesec. Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc razlaga, da bi ta dvig povzročil verižni dvig plač, saj je minimalna plača osnova za izračun drugih plač. Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, kar v Banki Slovenije imenujejo tesnost trga dela, bodo delodajalci morali izplačevati višje plače, da jih bodo privabili oziroma tiste, ki jih že imajo, ohranili. Z novim letom bodo višja še nadomestila za brezposelnost. Če imajo gospodinjstva na voljo več denarja, lahko več kupujejo, če je povpraševanje po blagu in storitvah večje, ponudniki lahko dvigujejo cene.

Eden glavnih razlogov za letošnjo rast inflacije v Sloveniji so podražitve hrane. To je dobrina, ki jo gospodinjstva nujno potrebujejo in se ji ne morejo odreči oziroma nakupa preložiti. Analitiki Banke Slovenije so ugotovili, da bi bila rast cen hrane v Sloveniji bistveno nižja, če bi gospodinjstva svoje jedilnike bolj prilagodila jedilniku povprečnega gospodinjstva v državah z evrom. To pomeni, da bi Slovenci začeli jesti manj živil, ki so se najbolj podražila. Med temi živili je rdeče meso. Ampak eno je teorija, drugo praksa. Povprečno gospodinjstvo v praksi ne obstaja, povprečni prebivalec prav tako ne.