
Univerzitetna klinična centra tako v Ljubljani kot v Mariboru stojita na širšem območju centra mesta, kar s seboj prinaša številne prometne težave. Obema je skupno, da v okolici ni dovolj parkirnih mest, tista na zasebnih območjih pa so brutalno draga. Sploh če pomislimo, da se zna čakanje na pregled oziroma sam pregled zavleči na več ur. "Res ni pošteno, da smo primorani plačevati visoke parkirnine ob obisku zdravnika, ker zdravstvene ustanove nimajo za to na razpolago svojih parkirišč. Ta strošek bi morala nositi zdravstvena zavarovalnica, saj plačujemo visoke redne in dodatne premije za svoje zdravje," je ogorčen državljan, ki je na portalu "Predlagam vladi" podal pobudo, da bi bolniki pri zdravniku dobili potrdilo, da so bili dejanjsko na pregledu in koliko časa je ta trajal. S tem potrdilom bi se izkazali na parkirišču, lastnik katerega bi pa račun izstavil zdravstveni zavarovalnici.
Ministrstvo za zdravje je ob predlogu spomnilo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) krije zavarovanim osebam stroške opravljenih zdravstvenih storitev ter s tem povezane prevozne stroške, vključno z nenujnimi reševalnimi prevozi za najbolj ranljive paciente. A da bi se pacientom plačeval parking, se ne strinjajo: "Predlagana sprememba je nesistemska, saj so javna sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja prednostno namenjena kritju stroškov zdravstvenih storitev in ne kritju drugih stroškov zaradi materialnega položaja posameznikov oziroma socialne ogroženosti posameznikov."
Kot dodajajo, je to "nenazadnje pomembno tudi z vidika zahtevnih razmer v finančnem poslovanju ZZZS v letu 2026 kot tudi z vidika dolgoročne finančne vzdržnosti ZZZS ob izrazitih stroškovnih in demografskih pritiskih, ki zahtevajo zelo skrbno in racionalno upravljanje namensko zbranih sredstev, ki se naj prednostno zagotavljajo za izvajanje zdravstvenih storitev in boljšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev."
Tretji razlog proti pobudi pa ministrstvo vidi v tem, "da bi plačilo parkirnin iz javnih sredstev dodatno odvračalo državljane od uporabe javnega potniškega prometa, kar bi lahko bilo v neskladju z usmeritvami države na področju prometne politike in varovanja okolja."
Odgovornost tako ministrstvo prelaga na bolnišnice, ki naj bi v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in občinami poskrbele za urejanje in načrtovanje prometnega režima ter s tem tudi parkiranja, še posebej ob večjih posegih v prostor oz. zemljišče, ki je v lasti bolnišnice oz. države, da bi bil režim prijaznejši tudi do uporabnika zdravstvenih storitev. "Menimo, da je treba to problematiko urejati skladno s kratkoročnimi možnostmi ter srednjeročnimi gradbenimi in drugimi prostorskimi načrti posamezne bolnišnice in usmeritvami države na področju prometne infrastrukture in varovanja okolja," zaključuje ministrstvo.









