Zaradi svoje odličnosti je bil mariborski Mestni park v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na newyorški televiziji predstavljen kot eden najlepših parkov v Evropi. Danes ima zaradi svojih kvalitet – parkovnega oblikovanja, lege v krajini in bogatega drevesnega fonda – kar nekaj posebnih pravnih statusov. Tako je z mestnim odlokom zavarovan kot spomenik oblikovane narave, po naravovarstveni zakonodaji ima status naravne vrednote in je po zakonodaji s področja varstva kulturne dediščine opredeljen kot objekt vrtnoarhitekturne dediščine. Vsi ti statusi s sabo prinašajo posebna pravila ravnanja na tem območju in tudi nekatere prepovedi, vse z namenom, da se ohranijo kvalitete parka. Da ta pravila postanejo bolj "operativna", je MOM leta 2022 sprejela Začasne upravljavske smernice za Mestni park.
Mestni park ima svoje biološke in biotske probleme, ki se jih danes ne bi dotikal – to so staranje in izpadi drevesnega fonda, bolezni, škodljivci, neidealne talne razmere, vodni motivi v parku itd. S temi problemi se upravljavec in vzdrževalec parka nekako spopadata, saj smo priča sanacijam dreves, novim zasaditvam itd. Bolj bode v oči sprotno vzdrževanje parka, kamor sodijo praznjenje košev, košnja, zimsko pluženje in vse drugo, za kar je potrebna mehanizacija. Vsak obiskovalec lahko vidi (jaz vidim in se zgražam) poškodbe travišč ob poteh, ki so posledica vožnje gospodarskih vozil po parku. Še daleč največje so te rane na zelenicah ob zimskem pluženju, ko odločno prevelika vozila in vozniki s premalo zavedanja, da parkovne poti niso cesta na gmajni, rijejo po zelenicah ob poti in delajo rane, ki so potem vidne še vse leto. Upravljavci in vzdrževalci parka se ne zavedajo, da mora biti park tudi (in morda predvsem) lep, da mora biti obiskovalcem v njem na vsakem koraku razvidna njihova skrb zanj. Vzdrževati in uporabljati ga je treba kot vrt za hišo – vzdrževati drugače kot avtocesto, z veliko ročnega dela in ljubezni, prefinjeno v detajlih in s čim manj velike mehanizacije (zato pa so včasih negovali grajske parke vrtnarji in ne četa vojaških inženircev!) ter skoparjenja s sredstvi. Uporabljati pa ga je treba z naklonjenostjo, čutenjem narave in lepote, zavestjo, da je park negovalo mnogo rodov ljudi, da je tak, kot je, in spoštovanjem do dela tistih, ki se zanj trudijo danes. Taka, vidna skrb za detajle bi verjetno tudi pustila vtis na obiskovalcih in zmanjšala sedanje občutje, da je v parku dovoljeno prav vse.
Konkretno za zimsko vzdrževanje to pomeni uporabljati manjše pluge, ki se strogo držijo utrjenih površin, plužiti samo glavne poti in zmerno posipavati s peskom, ki ga je potem potrebno tudi odstraniti, da ne zaide na zelenice ob poteh. Poškodbe zelenic ob poteh so v nasprotju z vsemi pravili ravnanja s parkom, kot izvirajo iz njegovih statusov, in tudi zrele za prijavo pristojnim službam!
Samo Jenčič, Maribor
Pojasnilo uredništva
V rubriki Pisma bralcev lahko v času pred parlamentarnimi volitvami poleg drugih tem objavljamo tudi vaše prispevke h konstruktivni debati o prihodnosti Slovenije v Evropi in svetu, ne bo pa prostora za predvolilno propagando, agitacijo in neposredno nagovarjanje volilcev.
