"Maribor daje prednost avtomobilom pred ljudmi." Smo Mariborčani kot pešci in kolesarji drugorazredni občani?

Zo. M.
22.01.2026 16:56

Ne le, da imajo ceste prednost pri čiščenju snega pred pločniki, sneg s cest pogosto konča na pločnikih. Tako imamo v Mariboru že tri tedne ledene drsalnice, nevarnost katerih blaži škodljiva sol. Bo kmalu drugače?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Najprej ceste, potem pločniki. Ali še bolje - sneg s ceste na pločnike ... 
Andrej Petelinšek

Tudi po več kot treh tednih so v Mariboru pločniki in kolesarske steze marsikje poledeneli, nevarni in težko prehodni, je na današnji seji mestnega sveta MO Maribor opozoril Željko Milovanović iz Liste kolesarjev in pešcev: "Takšno stanje povzroča resno nevarnost za zdravje občanov, kar potrjujejo tudi podatki o številu poškodb v zimskem obdobju." Kot dodaja, problem ni v delu Nigrada in njegovih več kot 20 kooperantov, pač pa v prioritetah občine: "V prvi in drugi prioriteti so ceste za motorni promet, medtem ko se površine za nemotoriziran promet obravnavajo terciarno. V Mariboru imajo torej avtomobili prednost pred ljudmi." Še več: pločniki in kolesarske steze so ob pluženju pogosto uporabljeni kot prostor za odlaganje snega, s čimer se te površine še dodatno zožijo za uporabo. 

Kot dodaja Milovanović, je ta sistemski problem - prednost avtomobilu pred pešci - pozimi le najbolj viden, dejansko pa je celoleten: "Že leta se soočamo z zastarelo miselnostjo, češ, kdo pa sploh kolesari pozimi? Maribor se uporablja 365 dni na leto za pešačenje, kolesarjenje, vožnjo vozičkov. Če že uporabljamo koncept Pohorje 365, moramo sprejeti tudi Maribor 365, torej mesto, ki je uporabno v vseh letnih časih." 

Pri tem pa poudarja, da bi bilo treba zagotavljati varno hojo brez sistematične uporabe posipne soli: "Ta dokazano škoduje okolju - tlem, zelenicam, drevesom, živalim. V tujini uporabljajo alternative - pesek, gramoz, glineni granulati." 

Župan Saša Arsenovič predlogom prikimava, češ da so dobri: "S tem smo se že delno ukvarjali, kje posipavati s soljo in kako. A za alternative bo kratkoročno treba zagotoviti več denarja. Se nam bo pa to dolgoročno povrnilo, če ne bomo delali škode, kjer ni treba."  

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta