Kako je podžupanova razlaga razvnela mariborska svetnika

Stanovanjsko-poslovna hiša med Lavričevo ulico in nabrežjem Drave še vedno razvnema in sproža pomisleke, ali bo vsiljen mastodont ob reki ali sodobna pridobitev za mesto in meščane. Potem ko je mariborski mestni svet na pobudo zasebnega investitorja Integral mostogradnja družine Stanković iz Bosne sredi decembra sprejel prostorski akt za gradnjo tega velikega objekta, sta med svetnikoma Vladom Šego (Levica) in Igorjem Jurišičem (Stranka mladih - Zeleni Evrope) vzplamtela javna debata in tolmačenje, kdo ima prav. Vzniknila so vprašanja, ali bi se glasovanje o prostorskem načrtu lahko obrnilo drugače. So bili svetniki zavedeni, slabo informirani, brez znanja? Je mogoče OPPN razveljaviti?

Poskušali smo preveriti, kaj je res in katere razlage, ki se pletejo okoli Stankovićevega projekta, držijo. Ali bi podjetnik lahko gradil ob Dravi po starem zazidalnem načrtu, kakor pravita Jurišič in podžupan Gregor Reichenberg, in posegel v 15-metrski vodni pas, kar v novi zakonodaji ni več dovoljeno?

Jurišič citira Reichenberga, Šega nasprotuje

Jurišič je glasoval za idejo, da 15 metrov ob reko bolj sodi nova visoka in večetažna arhitektura Mihe Fujsa v obliki črke u kot stari Podreccov načrt petih stolpičev in nižjega bloka še bližje reki. Investitorjevo novo zamisel in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je podprl zato, ker je za mnenje in pojasnilo prosil podžupana Reichenberga kot strokovnjaka, ki obvlada prostorsko področje, saj je arhitekt, in ne kot politika, in mu zaupal, pojasnjuje. "Stari zazidalni načrt je pridobil vsa potrebna dovoljenja in investitor bi lahko zidal po starem," je trdil Jurišič. Šega je to demantiral z argumentom, da "investitor ne bi mogel zidati kar po starem zazidalnem načrtu niti ni imel vseh potrebnih dovoljenj, pa tudi ta imajo rok trajanja".

Podžupan Reichenberg vztraja pri interpretaciji, da bi "investitor na podlagi še do nedavno veljavnega zazidalnega načrta lahko gradil pet stolpičev in blok ob Lavričevi ulici z dvoetažno podzemno garažo, saj je v postopku sprejemanja akta, vezano na takratno zakonodajo, pridobil vsa potrebna dovoljenja in soglasja (tudi vodno). Ne glede na dejstvo, da se je zakon o vodah vmes spremenil, država prostorskih aktov, ki so glede na novi zakon omogočali gradnjo v območju priobalnega pasu, nikoli ni razveljavila. V postopku pridobivanja mnenj za pridobitev gradbenega dovoljenja bi mnenjedajalci in upravna enota morali upoštevati prostorski akt, na katerega se gradnja nanaša. Investitorju bi bila gradnja po zazidalnem načrtu torej omogočena."

Kaj pravi ministrstvo

A izjava, da je Integral mostogradnja pridobil vsa potrebna dovoljenja za gradnjo po starem zazidalnem načrtu iz leta 1999, ne drži vode. Gradbenega dovoljenja ni imel. Hipotetično, četudi bi ga imel, bi to bilo danes, več kot dvajset let kasneje, neveljavno. Gradbeno dovoljenje namreč velja pet let. "V tem času je treba začeti z gradbenimi deli, to je z gradnjo temeljev," je jasno ministrstvo za okolje in prostor. Kar se ob Lavričevi ulici ni zgodilo.

Ministrstvo še pojasnjuje, da "se gradbeno dovoljenje izda na podlagi predpisov, ki so veljali v času odločanja o gradbenem dovoljenju. Če je takrat veljal predpis iz leta 1999, je to za investitorja in upravni organ (pa tudi za vse druge) veljaven predpis, ki ga je treba spoštovati. Če pa je gradbeno dovoljenje poteklo in je bil vmes sprejet nov prostorski akt, je treba zaprositi za novo gradbeno dovoljenje, kot da staro nikoli ni obstajalo. To velja tudi za mnenja mnenjedajalcev."