Barbara Bradač
Zimsko tihožitje vurberške plaže in skupina ljudi, ki se kljub ledu v zraku smeje in ogreva na bregu. Tako se je 1. januarja ob 13. uri začelo novo leto za udeležence osmega zaporednega novoletnega plavanja v Dravi, ki ga je tudi letos spodbudilo Društvo Ohranimo naravo čisto. Ne gre za prireditev v klasičnem pomenu besede, temveč za spontano srečanje posameznikov, ki se ob prehodu v novo leto odločijo za osebni izziv in simboličen začetek novega poglavja.
"Vsak pride po lastni presoji in na lastno odgovornost," poudari pobudnik in predsednik društva Borut Ludvik, medtem ko opazuje priprave plavalcev. "Pogoj je, da si zdrav in da veš, kaj počneš. Varnost je na prvem mestu – vsakega posameznika spremlja reševalec, v reko ne vstopamo hkrati."
Drava ima tokrat okoli tri stopinje Celzija. Mrzla, a mirna. Plavalci v vodo vstopajo postopoma, brez hitenja. Pred tem se ogrejejo, umirijo in zberejo misli. Nato vsak zase zaplava nekaj metrov – približno osem – ravno dovolj, da telo začuti ekstrem in um se za hip povsem osredotoči na dihanje. "Prvih nekaj sekund ti vzame dih, kri se umakne k vitalnim organom. Ko se dihanje umiri, plavanje postane sproščeno," razlaga in dodaja: "Najpomembnejši je izhod iz vode – hitro se je treba obrisati, obleči suha oblačila in se ogreti, da se kri postopno vrne v roke in noge."
Na obali ni tekmovalnosti, le spodbuda, nasmehi in občutek skupnosti. Novoletno plavanje že zdavnaj ni več le potop v mrzlo reko. Je srečanje, kratka refleksija o letu, ki je ostalo za nami, in tiha obljuba, da v nove izzive stopamo z več zavedanja – do sebe in do narave.
Zamisel se je porodila leta 2018, ko je Ludvik spremljal novoletne skoke v morje in Savinjo. Kot kajakaš in velik ljubitelj vode je želel opozoriti na pomen spoštovanja najbližje reke. Prvo leto so v Dravo zaplavali trije, letos se jih je na vurberški plaži zbralo že več kot 30. A številke niso v ospredju. "Pomembno je, da se imamo lepo – tako tisti v vodi kot tisti na obali – in da novo leto začnemo pozitivno," pravi.
Dogodek ima tudi jasno okoljsko sporočilo. Ko se plavalci preoblečejo in se druženje zaključi, na plaži ne ostane nič – ne odpadkov ne sledi množice. "Spoštovanje narave se začne pri osnovah. Kar prineseš, odneseš s seboj," poudarja.
Ob tem udeleženci vsako leto znova spomnijo na pomen Drave. Najbolj vodnata reka v Sloveniji ima skozi vse leto največ vode med slovenskimi rekami, pozimi pa je med večjimi tudi najhladnejša. Ima oddaljen izvir, zato se voda do prihoda k nam močno ohladi. Drava je v preteklosti poplavljala in bo tudi v prihodnje, a hkrati zagotavlja pitno vodo, pomembne naravne habitate in prostor za sprostitev ljudi. "Dokler vode ne primanjkuje, jo pogosto jemljemo kot samoumevno. V resnici pa je eden ključnih virov za preživetje – še posebej v času vse pogostejših suš," opozarja.
