Barbara Bradač
Za skoraj sedem tisoč kandidatov po Sloveniji je bilo današnje jutro eno najbolj pričakovanih v letu. Kandidati, ki so spomladi opravljali splošno maturo, so izvedeli rezultate, s katerimi bodo mnogi že jeseni sedli v študijske klopi. Na letošnji splošni maturi je bilo uspešnih 91,65 odstotka kandidatov. Večina mariborskih gimnazij je državno povprečje presegla, posebej izstopata II. gimnazija Maribor z 99-odstotno uspešnostjo in Gimnazija Slovenska Bistrica z 98,1 odstotka. Večina mariborskih šol je dosegla primerljive ali celo nekoliko boljše rezultate kot lani, ravnatelji pa ob številkah opozarjajo, da bo morala splošna matura v prihodnjih letih odgovoriti na izzive umetne inteligence, digitalizacije in drugačnih kompetenc, ki jih bodo mladi potrebovali.
Letošnja splošna matura je bila za večino kandidatov uspešna. Po podatkih Državnega izpitnega centra je od 6782 kandidatov, ki so na 83 slovenskih srednjih šolah opravljali splošno maturo v spomladanskem roku, uspešno zaključilo izpite 91,65 odstotka maturantov. V Sloveniji je letos vseh 34 možnih točk doseglo 23 diamantnih maturantov, najmanj 30 točk pa 324 zlatih maturantov, kar je nekoliko več kot lani.
Na mariborskih gimnazijah in gimnazijskih programih v regiji danes ni manjkalo veselja, objemov in olajšanja. Največ razlogov za zadovoljstvo imajo na II. gimnaziji Maribor. Med 160 maturanti jih je bilo uspešnih kar 99 odstotkov, neuspešna sta bila le dva. Šolsko povprečje znaša 22,5 točke, kar je dve točki nad državnim povprečjem. Posebej izstopa 13 zlatih maturantov, med njimi diamantni maturant Jakob Vid Horvat, ki je dosegel vseh 34 možnih točk. Zlati maturanti II. gimnazije so: Žan Luka Cvahte, Katarina Kocbek, Til Turk, Živa Jemenšek, Maja Kebrič, Žana Kuntu, Tjaša Polutnik, Minea Jevšek, Neja Kojc, Veronika Horvat, Zoja Dragovan in Ana Kramberger.
Ravnatelj Marko Jagodič ocenjuje, da je matura potekala brez posebnosti. Izpostavlja le, da se letos prvič niso več časovno prekrivali izpiti iz sociologije, psihologije in filozofije, kar je dijakom omogočilo izbiro dveh izmed teh predmetov. "Vse je bilo v redu, zato bi letošnji maturi dal oceno pet," pravi. Ob tem meni, da bodo morali biti vsi maturitetni predmeti kmalu usklajeni z novimi učnimi načrti, sam pa bi že jutri uvedel sistemsko financiranje programov za nadarjene dijake. Prepričan je tudi, da bo slovenska matura čez deset let še vedno podobna današnji, čeprav bo mednarodna matura do takrat že povsem digitalizirana.
Res je, da maturitetne točke niso najpomembnejše merilo človeka. So pa odraz discipline, delovnih navad, ambicioznosti in odgovornosti. Če želimo, da bodo mladi ustvarjali bolj ambiciozno družbo, jim moramo najprej pokazati, da je znanje vrednota in ne zgolj stopnica do naslednjega izpita. Država, mesta in šole pri tem nosijo enak del odgovornosti.
Ni nepomembno, kakšno sporočilo mladim pošilja okolje, v katerem odraščajo. Celje zadnja leta ambiciozno gradi identiteto mesta mladih – odprlo je Center plesa, obuja Mednarodni mladinski pevski festival in vlaga v programe, namenjene mladim ustvarjalcem. Letos imata Prva gimnazija Celje in Gimnazija Celje – Center skupaj kar 40 zlatih maturantov in vsaka po enega diamantnega. Neposredne povezave med temi številkami seveda ni mogoče potegniti, a težko je prezreti, da uspešna okolja praviloma sistematično vlagajo v znanje, kulturo in mlade.
Na Prvi gimnaziji Maribor je letošnjo splošno maturo opravljalo 197 dijakov, uspešno jo je zaključilo 97 odstotkov kandidatov. K maturi zaradi bolezni, družinskih razmer ali neuspešno zaključenega četrtega letnika ni pristopilo 12 dijakov. Šola ima letos tri zlate maturante Ajdo Fric, Živo Filipčič in Jurija Gostenčnika. Ravnatelj Herman Pušnik ocenjuje, da je letošnja matura potekala zelo uspešno. Izpostavlja predvsem odgovoren pristop dijakov, vestno delo zaposlenih in dobro organizacijsko podporo Državnega izpitnega centra, zato bi letošnji izvedbi namenil najvišjo oceno. Po njegovem mnenju bi veljalo razmisliti o spremembi internih delov mature pri jezikih in matematiki, ki bi jih bilo smiselno, podobno kot pri drugih predmetih, opravljati že med šolskim letom in ne šele ob zaključku z ustnimi izpiti. Podpira vse strokovno utemeljene in usklajene spremembe maturitetnega sistema, če bi lahko takoj spremenil eno stvar v gimnazijskem izobraževanju, pa bi vsem učencem in dijakom omogočil brezplačne obiske slovenskih muzejev in galerij po zgledu številnih evropskih držav. Prepričan je tudi, da bo umetna inteligenca v prihodnjem desetletju vplivala predvsem na način izvedbe mature, oblikovanje nalog in organizacijo maturitetnega koledarja.
Na III. gimnaziji Maribor je maturo opravljalo 152 kandidatov, uspešnih je bilo 95,4 odstotka. Zaradi neuspeha v četrtem letniku k maturi ni pristopilo 12 dijakov, večina jih bo izpite opravljala jeseni. Ravnateljica Marija Lešer pravi, da letošnja matura ni odstopala od prejšnjih let, rezultati pa so skupno celo nekoliko boljši kot v minulih generacijah, čeprav letos nimajo zlatih maturantov. Ob pogledu v prihodnost opozarja, da bo umetna inteligenca bistveno spremenila način preverjanja znanja. Po njenem mnenju klasične seminarske naloge v sedanji obliki ne bodo več imele smisla, šole pa bodo morale še več pozornosti nameniti razvoju kritičnega mišljenja, presojanja informacij in razumevanja kompleksnega sveta. Ob tem poudarja, da tehnološki razvoj ne sme zasenčiti temeljnih človeških vrednot in odnosov. "Verjamem, da je mnogo tega vtkano v prenovo učnih načrtov in bo zaživelo v praksi v razredu. To bo eden največjih izzivov za vso pedagoško prakso."
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška je splošno maturo opravljalo 53 dijakov, uspešnih jih je bilo 91 odstotkov. Šola ima enega zlatega maturanta, Jerneja Čarmana, za odličen uspeh pa je posebej pohvalila devet dijakov. Ravnatelj Samo Repolusk je med sogovorniki najostrejši kritik sedanjega sistema. Maturi bi sicer za organizacijo podelil oceno pet, za njen koncept pa le dvojko. "Matura je pomemben eksterni evalvator dela v šolah in mora ostati, a v dani obliki ima prevelik negativen vpliv na kakovost in na vizionarski razvoj pouka v gimnazijah za prihodnost, fakulteta pa so večinoma prelene glede kakovostnega vstopnega izbora kadrov in iskanja ustreznih talentov mladih," opozarja. Po njegovem mnenju bi morali temeljito prenoviti predvsem zgodovino, biologijo, angleščino in matematiko, še bolj pa celoten koncept gimnazijskega izobraževanja. Prepričan je, da brez vsebinskega preskoka tudi matura ne bo več odgovarjala na izzive prihodnosti. "V prihodnosti rabimo tako za učne načrte kot za predmetne izpitne kataloge kakovostni preskok naprej, saj v učne načrte sicer vključujemo mnoge smiselne kompetence in prenosljiva znanja, a hkrati so mnogi učni načrti in predmetni izpitni katalogi vsebinsko/ciljno prenatrpani, poleg tega pa izbiramo kadre za študij po čisto birokratskih kriterijih na podlagi suhoparnih številk."
Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor je maturo opravljalo 21 dijakov, uspešnih jih je bilo 20 oziroma 95,2 odstotka. Podobno kot Repolusk razmišlja tudi ravnatelj Andrej Marhl poudarja, da bi moral razvoj mature iti predvsem v smer preverjanja razumevanja, kritičnega mišljenja, povezovanja znanja in reševanja kompleksnih problemov. "Prihodnost ne bo zahtevala zgolj pomnjenja informacij, ampak sposobnost njihove odgovorne uporabe, tudi ob pomoči umetne inteligence. Cilj mature ne bo tekmovati z umetno inteligenco, temveč preveriti, kako jo posameznik zna odgovorno in smiselno uporabljati. Večji poudarek bi namenil razvoju veščin za življenje – kritičnemu mišljenju, finančni pismenosti, digitalni pismenosti, komunikaciji, sodelovanju in skrbi za duševno zdravje. Gimnazija daje odlično splošno izobrazbo, vendar bodo mladi v prihodnosti poleg znanja potrebovali tudi kompetence, ki jim bodo pomagale uspešno delovati v hitro spreminjajočem se svetu."
Zelo uspešna je bila tudi Gimnazija Slovenska Bistrica, kjer je maturo opravljalo 53 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 52 oziroma 98,1 odstotka. Ravnatelj Marjan Kampuš večjih posebnosti ne izpostavlja, opozarja pa na organizacijske težave, ki jih šolam povzročajo ustni izpiti ob koncu šolskega leta. Če bi lahko spremenil eno stvar, bi mladim namenil več praktičnih izkušenj in izkustvenega učenja.
Dodaten razlog za zadovoljstvo imajo tudi na Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše. Splošno maturo je opravljalo 17 gimnazijcev, uspešnih jih je bilo 15 oziroma 88 odstotkov. Zaradi neuspešno zaključenega četrtega letnika k maturi niso pristopili trije dijaki, ki bodo izpite opravljali v jesenskem roku.
Ravnatelj Samo Robič ocenjuje, da so z letošnjimi rezultati zadovoljni. Poudarja, da je veliko gimnazijcev doseglo zelo dober uspeh, uspešno pa so se odrezali tudi številni dijaki programov kemijski tehnik in farmacevtski tehnik, ki so ob poklicni maturi opravljali še peti predmet splošne mature in si s tem odprli pot do univerzitetnega študija
Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je maturo opravljal 31 dijakov, od tega osem baletnih plesalcev. Trije kandidati mature niso opravili, dva pa zaradi neuspeha v četrtem letniku nista pristopila. Ravnateljica Helena Meško opozarja, da umetniške gimnazije živijo drugačen vsakdan kot klasične gimnazije. Njihovi dijaki v času mature opravljajo sprejemne izpite na akademijah, več ur dnevno vadijo instrument ali balet, zato po njenem mnenju splošna matura njihovega znanja ne odraža dovolj objektivno. Zavzema se za razmislek o umetniški maturi, saj dijaki za umetniški predmet opravijo več kot trikrat toliko ur pouka kot za slovenščino. Ob tem poudarja, da kakovosti šole nikakor ni mogoče meriti zgolj z rezultati mature. "Prav gotovo se bo matura, tako kot družba spreminjala. In se že v tem trenutku. Vprašanje pa je, kako in v katero smer in kako se bomo na te spremembe odzivali. Najbolj nevarno bo, če bomo preveč samozadostni v tradicionalnih prepričanjih. Po drugi strani pa nihče ne bo nikoli nadomestil pristnega stika, govorjene in pisane besede. Otroci so od nekdaj do danes skozi enaki, samo število dražljajev, ki jih prejemajo, se spreminja. Predvsem so v stiski zaradi (pre)velikih pričakovanj. In šolniki posledično tudi. To predstavljena enega večjih problemov jutrišnjega dne, po mojem." Njihova letošnja generacija je dosegla pet najvišjih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopala v baletnih predstavah SNG Maribor in dosegla številne umetniške uspehe. To je prav tako pomemben pokazatelj kakovosti.
