Barbara Bradač
Na mariborskem Lentu se pomlad vsako leto začne nekoliko drugače kot drugod. Med starimi hišami ob Dravi, pred Hišo Stare trte, se zberejo vinogradniki, mestni predstavniki in obiskovalci, da bi spremljali obred, ki je postal ena najbolj prepoznavnih mariborskih tradicij – rez Najstarejše trte na svetu.
Dogodek ni le vinogradniško opravilo. Je simboličen začetek nove vinogradniške sezone, ob katerem Maribor svetu znova sporoča, da na Lentu še vedno raste več kot 400 let stara trta, zapisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.
Letos je 47. rez potekala v soboto ob spremljavi Pihalnega orkestra Pošta, nagovorih župana in gospodarja Najstarejše trte Saše Arsenoviča, mariborske vinske kraljice Natalije Ploj in vinske kraljice Slovenije Nike Martinčič ter tradicionalni podelitvi cepičev.
Tradicija, ki je prerasla generacije
Čeprav se prireditev bliža petemu desetletju, je po besedah skrbnika Stare trte in mestnega viničarja Staneta Kocutarja prav v zadnjih letih postalo jasno, da je Maribor ustvaril nekaj trajnega. "Letos bomo imeli že jubilejno 40. trgatev po vrsti. Ko se nekaj ponavlja štirideset let, lahko rečemo, da je nastala prava tradicija," pravi.
Idejni scenarij prireditve je pred desetletji pripravil Jože Protner, pomembno vlogo pri ohranjanju obreda imajo Malčniški brači. Posebno simboliko daje dogodku tudi himna Najstarejše trte, ki jo je napisal Vasja Samec, uglasbil pa Mitja Reichenberg. "Ta tradicija nima konkurence. Želimo ohraniti njen koncept," poudarja Kocutar in dodaja: "Ko bo minilo 50 let, bomo lahko mestno trgatev predlagali tudi kot nesnovno dediščino."
Prva rez
31. marca 1980 je strokovna skupina agronomov, ki jo je imenoval Jože Protner, direktor tedanjega Kmetijskega zavoda Maribor, sestavljali pa so jo mag. Anton Zafošnik, Anton Vodovnik in Gustav Matis, prvič v novejšem obdobju opravila poseg rezi. Ta dogodek štejemo za uvodno dejanje procesa revitalizacije in sistematične strokovne oskrbe stare žametne črnine na mariborskem Lentu.
"Rez Najstarejše trte je eden najlepših simbolov spoštovanja naše bogate vinogradniške dediščine in tradicije mesta ob Dravi. Najstarejša trta, ki ponosno raste na Lentu, že stoletja povezuje ljudi, generacije in zgodbe našega mesta. Danes pa z njenimi cepiči ne povezujemo le preteklosti s sedanjostjo, temveč tudi mesta in države po vsem svetu. Veseli me, da lahko s tem dogodkom širimo prepoznavnost Maribora kot pomembnega vinogradniškega, kulturnega in gastronomskega središča ter hkrati utrjujemo prijateljske vezi doma in v tujini," je povedal Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor.
Za obredom je veliko tihega dela
Čeprav rez spremljajo slavnostni nagovori in kulturni program, je delo okoli trte precej bolj vsakdanje in pogosto neopazno. "Najprej je treba trto očistiti, deblo skrtačiti, odstraniti odmrle dele," pojasnjuje mestni viničar, ki skrbi za nemoteno rast, redna vinogradniška opravila... Pri tem uporablja tudi orodje z zgodovino. Škarje in žaga, s katerimi reže staro trto, so pripadale legendarnemu mariborskemu vinogradniškemu strokovnjaku Antonu Zafošniku. "Ko so se v osemdesetih letih lotili revitalizacije te trte, je bilo to njegovo orodje. Danes ga uporabljamo naprej. Prihodnje leto bo sto let od njegovega rojstva," pove.
Stane Kocutar je mestni viničar že šestnajsto leto. V tem času se je zamenjalo več mestnih vodstev, a delo skrbnika ostaja enako. "Ne glede na župana ali zavod sem z vsemi v dobrih odnosih," pravi. "Ko bom mestni viničar dvajset let, pa bo treba že razmišljati tudi o komu novem."
Trta že kaže prve znake pomladi
Po letošnji zimi je trta v dobrem stanju. Pravzaprav se je že začela prebujati. "Trta že solzi," pove Kocutar. "To pomeni, da koreninski sistem že deluje in da so priprave na brstenje stekle." Posebnost mariborske trte je tudi njena lega. Lentovska mikroklima pogosto povzroči, da se rast začne prej kot v okoliških vinogradih. Najstarejša trta raste skoraj povsem naravno. Ne gnojijo je in je ne obremenjujejo z intenzivno pridelavo. "Gnojila potrebujejo vinogradi, kjer je na majhni površini veliko rastlin. Tukaj tega ni," pojasnjuje Kocutar. Njene korenine segajo globoko v tla, proti podtalnici ob Dravi. "Korenine gredo počasi v globino, dokler ne pridejo do stika s podtalnico. Tam so koreninski laski najbolj dejavni. Trta ima sposobnost, da korenine poganja zelo globoko po vlago – včasih tudi do sedemnajst metrov."
O Najstarejši trti
- Posajena je bila nekje na koncu srednjega veka.
- Preživela je srdite boje, pogoste srednjeveške požare, tudi požar, v katerem je delno pogorela hiša ob kateri raste, trtno uš in zavezniško bombardiranje med drugo svetovno vojno.
- A najtežji časi so se začeli, ko je bil na Dravi zgrajen jez in se je nivo reke dvignil za več kot tri metre.
- Mirko Šošterič s tedanjega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je prvi prepoznal njeno veličino, nato so strokovnjaki pod vodstvom Toneta Zafošnika storili vse za revitalizacijo Najstarejše trte.
- Prva organizirana trgatev je bila leta 1987, zaslužen Jože Protner in malečniški brači.
- Prvi mestni viničar je leta 1990 postal Tone Zafošnik, lastnica trte pa postala Mestna občina Maribor.
Kljub dolgoživosti trte pa vinogradniki v zadnjih letih pozorno spremljajo širjenje bolezni zlate trsne rumenice, ki ogroža vinograde po Evropi. "To nas zelo skrbi," priznava Kocutar. "Naredili bomo vse za zaščito, preventivo in odpornost. Imamo srečo, da je trta na relativno izoliranem prostoru, brez bližnjih rastlin, kar deluje pozitivno."
Trta, ki potuje po svetu
Poseben del mariborske tradicije je tudi podeljevanje cepičev. Potomke Najstarejše trte danes rastejo na številnih koncih sveta – od Evrope do Azije in Avstralije. Letos bo ena izmed njih odpotovala tudi na Madagaskar, ki gre k misijonarju Petru Pedri Opeki. "Zelo me zanima, kako bo tam uspevala," pove Kocutar.
Med letošnjimi prejemniki so tudi Kraljevi botanični vrt v Madridu in Arboretum Opeka na Hrvaškem, cepiče pa bodo prejela tudi nekatera slovenska podjetja (družba Batagel & Co. in Škerjanc d. o. o.).
Korenine potomk te vinske dame rastejo v 155 krajih v Sloveniji in 108 krajih v tujini.
Trta vsako leto rodi od 35 do 55 kilogramov grozdja sorte žametovka ali modra kavčina. Iz njega nastane simbolično vino, ustekleničeno v majhne, umetniško oblikovane steklenice. Le do sto jih vsako leto napolnijo. Te niso namenjene prodaji, temveč kot protokolarno darilo Mestne občine Maribor. Med prejemniki sta bila nekdanja papeža Janez Pavel II in Benedikt XVI, pa Dajlama, Bill Clinton, Vaclav Havel, Gari Kasparov, Brad Pitt, Michel Francois Platini ...
A največja vrednost stare trte ni v vinu. Je v zgodbi, ki jo pripoveduje že stoletja – o vztrajnosti, o mestu ob Dravi in o vinogradniški kulturi, ki jo Maribor ohranja še danes.
