Maribor od danes pa do četrtka gosti 40. srečanje Skupščine evropskih regij. Gre za eno najpomembnejših organizacij, ki zastopa regionalne interese na ravni Evropske unije, saj povezuje več kot 150 regij iz 30 držav, njen namen pa je spodbujanje regionalnega razvoja, čezmejnega sodelovanja in izmenjave najboljših praks, s čimer prispeva k trajnostni rasti in blaginji Evrope. Srečanja, ki poteka pod imenom Mariborski forum inovacij, se udeležuje 240 udeležencev iz 26 držav, ki bodo med drugim razpravljali o regijah, ki spodbujajo konkurenčnost Evrope, gonilnih silah tehnoloških inovacij na nacionalni in regionalni ravni, mednarodnih poslovnih praksah za tehnološko odličnost, trajnostnem turizmu ter o bioekonomiji in krožnem gospodarstvu.
Razlike med regijami še zmeraj prevelike
Kot je uvodoma izpostavil predsednik skupščine Albert Castellanos, so Maribor izbrali zato, ker je Slovenija ena njihovih najbolj aktivnih članic: "Ob tem je namen Skupščine evropskih regij pospeševati medregijsko sodelovanje, pri čemer so inovacije ključnega pomena za razvoj in prihodnost Evropske unije. Sodelovanje med regijami prinaša tudi priložnost za izmenjavo znanja, narava inoviranja je namreč, da deluje bolje, če se novosti preizkusi na različnih nivojih in v različnih okoljih. Najhitreje rastemo takrat, kadar sodelujemo."
Goste je pozdravil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Spomnil je, da je tudi Maribor v povezovanju z EU in njenimi regijami uspel revitalizirati mesto, a hkrati opozoril, da v Sloveniji še zmeraj ostajajo prevelike razlike v razvitosti med vzhodom in zahodom države: "Žal še zmeraj nimamo pokrajin, razkorak med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se še zmeraj povečuje. Ob tem se še vedno ukvarjamo z odlivom možganov v bolj razvito Avstrijo, kamor dnevno migrira 25 tisoč prebivalcev naše regije, kar sam ocenjujem kot eksodus. Tem ljudem smo namreč najprej zagotovili vrtce, šole, fakultete, potem pa to znanje koristi gospodarstvo druge države. To žal tudi ni dvosmerna cesta, da bi hkrati približno enako število Avstrijcev delalo pri nas, kar je slabo za vso Slovenijo in kaže na to, da s to državo nekaj ni v redu."
O gonilnih silah inovacij in dobrih praksah z gosti
V popoldanskem delu srečanja Skupščine evropskih regij v Mariboru sta potekali tudi dve okrogli mizi. Na prvi so udeleženci govorili o gonilnih silah tehnoloških inovacij na nacionalni in regionalni ravni. Med drugim so izpostavili vlogo različnih dejavnikov, od evropskih institucij in mehanizmov, agencij, kot je Spirit, regionalnih oblasti, ministrstev, pristojnih za kohezijo in regionalni razvoj, do različnih finančnih instrumentov pri podpori tehnološkim inovacijam v hitro spreminjajočem se svetu.
Na drugi okrogli mizi so razpravljali predstavniki gospodarstva, in sicer direktor Radenske Marian Šefčovič, direktor Paradajza Kristjan Magdič, direktor raziskav in razvoja zdravil pri Krki Zvone Simončič in Avgust Šibila, pomočnik generalnega direktorja v Talumu. Njihova tema so bile mednarodne poslovne prakse za tehnološko odličnost. Izpostavili so primere dobre prakse, kjer se slovenska podjetja dokazujejo in so konkurenčna ali celo vodilna tudi na mednarodni ravni. Obe debati je povezoval odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Ministrstvo v spremembe zakona
Z županom se je strinjal tudi nekdanji direktor mariborske občinske uprave, zdaj pa državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Kot je povedal, so zato na ministrstvu že začeli pripravljati spremembe zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, a dodal, da samo sprememba zakona ne bo dovolj: "Potrebujemo tudi strategijo regionalnega razvoja in potrebujemo jasno politično odločitev, da je skladen regionalni razvoj ena izmed ključnih političnih prioritet naslednjih 20 let, temu pa morajo nato slediti tudi premišljeni ukrepi. Dejstvo je, da so razlike med osrednjo slovensko regijo in Mariborom velike, kar vpliva na kakovost življenja tukajšnjih prebivalcev in kar bo prav gotovo enkrat za vselej treba spremeniti."
Direktorica Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor Nataša Ritonija pa je kot dodano vrednost dogodka izpostavila podpis deklaracije o inovativnosti, ki je usmerjena v tri ključne cilje: "Prvi je, da so inovacije ključ za stabilne regije, drugi, da je treba poenostaviti dostop do financiranja projektov in tretji, da so naložbe v krožno gospodarstvo in digitalizacijo ključnega pomena za razvoj Evrope."
