"To sem si trdo prislužil in tega pohištva ne dam," je odločen Emil Špindler. Po spletu nesrečnih naključij, deloma nepravilnih življenjskih odločitev, je pristal na cesti. Včeraj se je tako utaboril pod nadstrešnico pri centru za socialno delo na Teznem in tam namerava ostati, dokler ne bo imel "neke luknje, kamor se lahko zavleče". Pravi, da že eno leto živi na cesti. "Potikam se po luknjah, brijem se s klingicami na veceju na bencinski. Rad sem urejen. Ko so me včeraj, ko mi je postalo slabo, od tukaj peljali k zdravniku, me je zdravnica vprašala, kako da imam postrižene nohte in sem obrit, če sem na cesti. Kot da jo to moti. Se moraš dobesedno priplaziti tja, da ti pomagajo?"
Izučen je za tiskarja na tekstil, delal je v Muri, nato je bil šofer, a izgubil izpit. Zatem je bil tarča goljufa, kot pravi sam, a sodišče je presodilo drugače in eno leto je prebil v zaporu, saj ni mogel v enem letu odplačati 25.000 evrov dolga.
Na centru za socialno delo so mu ponudili namestitev v centru za brezdomce. "Šel sem tja, ampak veste, jaz ne pijem, nimam težav zaradi mamil, nisem klošar, poleg tega pa hočem obdržati svoje stvari. Tam pravijo, da to ne gre," pravi Špindler. Kuhalnik, nekaj regalov, sesalnik, likalna deska, kolo so njegovo premoženje. "Tam imam zavite tudi kozarce ... oprostite za nered," pravi, čeprav je zasilno pribežališče, glede na okoliščine in dejstvo, da vse skupaj stoji pod nadstrešnico, kamor stanovalci sosednjega bloka postavljajo svoje avtomobile, urejeno. A tam je ne nazadnje tudi naslov njegovega stalnega prebivališča. "Naj mi dajo samo eno luknjo. Rad bi delal, ampak takoj, ko povem, da imam naslov na Zagrebški 72, mi rečejo 'vas bomo poklicali'. Že vem, koliko je ura. Oni pa tudi." Zataknjen na dnu sistema tako ne vidi druge možnosti kot taborjenje pred centrom za pomoč socialno ogroženim.
"V zavetišču ga čaka postelja"
Marjana Bravc, direktorica CSD Maribor, pravi, da se je na centru zaradi stanovanja oglasil decembra. "Pisali smo na Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor," razlaga, "in prosili, naj mu odobrijo začasno bivalno enoto, in to večkrat. Poleg redne denarne socialne pomoči smo mu letos že dvakrat odobrili tudi izredno denarno pomoč za življenjske stroške in najemnino, saj je vmes bival v privatnih namestitvah. Jezen je na nas, vendar nimamo na voljo stanovanj, lahko le podamo vlogo na stanovanjski sklad, kar smo naredili. Naslednja seja komisije JMSS Maribor je 26. junija. Ponudili smo mu tudi namestitev v zavetišču za brezdomce, kar pa ves čas odklanja - na silo ni mogoče nikogar namestiti v zavetišče. Pravi, da nima kam dati stvari, mi pa tudi nimamo prostora, da bi jih spravili." Bravčeva še pravi, da so skladu posredovali še dodatno mnenje, da mu dodelijo začasno bivalno enoto, saj so te namenjene prav za akutne stanovanjske stiske. Dodaja, da sta tudi tam "dve postelji, on pa hoče biti sam". In še, da center stanovanj nima, ponudi lahko le namestitev v zavetišču. "Še vedno ga v zavetišču čaka postelja."
"Rešujemo primere družin z otroki"
Tanja Vindiš Furman, direktorica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor: "Na majski seji je komisija za dodelitev začasne bivalne enote obravnavala ta primer in želela od CSD dodatno mnenje. Sedaj, ko smo to mnenje pridobili, bo komisija 26. junija ponovno obravnavala gospoda in izdala mnenje, ki bo takšno, kot bo. Da bi pa na tak način izsiljevali, da bi prišel do stanovanja - verjetno je še kakšna družina, ki je v tem trenutku potrebna stanovanja. Stisko gospod namreč ta hip lahko reši z namestitvijo v zavetišču, nam pa se dogaja, da moramo rešiti primere družin, ki imajo otroke, in jih moramo nekam namestiti."
Pravi, da komisija mesečno obravnava zelo veliko vlog. Nazadnje v maju je komisija izdala vsaj 15 sklepov, kar pomeni, da so obravnavali toliko prosilcev. Seveda pa to ne pomeni, da so tolikim odobrili namestitev v začasnih bivalnih enotah. Nekateri namreč že bivajo tam in prosijo za podaljšanje namestitve.
Direktorica sklada še pravi, da v začasnih bivalnih enotah bivajo mame z otroki, in ker so imeli v preteklosti negativne izkušnje z nekaterimi najemniki, tudi z nasilništvom, se komisija zelo premišljeno in previdno odloča o namestitvah v začasni bivalni enoti. "Smo pa pred nekaj leti CSD ponudili pet stanovanj, ki bi jih oddajali po svoji presoji in zanje plačevali najemnino, vendar tedaj ni bilo interesa za to. Ta predlog centru bomo spet ponovili," še pravi Furmanova.
