Igor Selan
V organizaciji Sindikata delavcev migrantov Slovenije je v soboto v Šentilju potekala okrogla miza o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo čezmejni delavci. Okrogle mize so se udeležili Vladimir Šega (Levica), Irena Kuntarič Hribar (Prerod), Darko Krajnc (Gibanje Svoboda), Luka Simonič (SDS), Damijan Bezjak Zrim (SD), Alenka Šverc (NSi) in Zoran Stevanovič (Resni.ca).
Omenjeni sindikat letos obeležuje že deseto obletnico delovanja in, kot je uvodoma izpostavil njegov predsednik Mario Fekonja, hkrati desetletje dokazovanja, da problematika čezmejnega dela ni obrobno vprašanje, temveč eno najbolj trdovratnih sistemskih vprašanj slovenske države. Rešitve namreč po njegovem prepričanju izhajajo iz napačnih predpostavk, na katerih so temeljile tudi vse kasnejše odločitve tako vrhovnega kot ustavnega sodišča, in sicer da čezmejni delavci stroške, denimo za prevoz na delo ali malico, prejemajo pri plači, kar v večini primerov ne drži. "Kar se je začelo pri stroških, se je nato razširilo še na socialne pravice, na nadomestila za brezposelnost, obravnavo odpovedi in dvojne obdavčitve. Sistem, ki kljub vsem znanim dejstvom vztraja pri napačnih predpostavkah, ni več nevtralen, je nepravičen," je uvodoma povedal Fekonja.
Kot je še izpostavil, čezmejni delavci po konzervativnih ocenah v obliki DDV v Slovenijo vsako leto prinesejo okrog 200 milijonov evrov, zaradi česar da so najdonosnejši produkt Republike Slovenije: "Plače nastajajo v tujini, poraba se vrača domov, koristi so stalne, stroški države pa so minimalni."
Trije sklopi problemov
Od sodelujočih je zato pričakoval dokončno prepoznanje težav, kot tudi da bodo zanje ponudili rešitve. Teme okrogle mize je razdelil na tri sklope, pri čemer se je prvi nanašal prav na prej omenjene stroške v zvezi z delom. "Ali menite, da bi morali biti ti čezmejnim delavcem priznani enako kot zaposlenim v Sloveniji, torej v neto višini in ne zgolj v obliki davčne olajšave, ter kako bi to uredili v zakonodaji," je vprašal Fekonja.
Drugi sklop se je nanašal na vprašanje nepriznavanja 19.a člena konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja z Republiko Avstrijo s strani Slovenije, ki ureja obdavčitev dohodkov javnih uslužbencev. Slovenija namreč ne priznava potrdil avstrijskih davčnih organov. "Povedano po domače, kdo je v Avstriji javni uslužbenec, odloča Slovenija, ne Avstrija," je povedal Fekonja.
Tretji sklop pa se je nanašal na avstrijski socialni korektiv "družinski bonus plus", ki je v avstrijskem davčnem sistemu jasno opredeljen kot davčna ugodnost, ki se neposredno odšteje od davčne obveznosti, v Sloveniji pa se tega ne upošteva in se ga čezmejnemu delavcu pogosto enostavno v celoti odvzame. "Slovenija na ta način izniči socialni korektiv druge države," je izpostavil Fekonja.
Od aplavzov do neodobravanja
Sledila je burna in na trenutke zelo čustvena triurna razprava, v katero se je vseskozi vključevalo tudi občinstvo, tematika pa se je pogosto spreminjala in prehajala na številna druga področja, od zdravstva do energetske krize, pa vse do parcialnih problemov in pogledov posameznikov. Razpravljajoči politiki so tako bili včasih deležni glasnega neodobravanja, spet drugič pa aplavzov.
Zoran Stevanovič se je strinjal, da so čezmejni delavci diskriminirani v primerjavi z delavci, ki delajo doma, ter ponudil preproste rešitve problema: "V zakonu o dohodnini se spremeni samo en člen, in sicer tako, da je dohodek iz tujine neobdavčen. Drugi je zakon o uveljavljanju pravic, dodatki se ne smejo šteti, tretji pa priznavanje bilateralne konvencije z Avstrijo."
Alenka Šverc je izrazila prepričanje, da je prejšnja vlada, v kateri je sodelovala NSi, že uredila nadomestilo za brezposelnost, njihova nova vlada pa da bo za čezmejne delavce uvedla brezplačne vrtce. Ker je občinstvo opozarjalo, da FURS do čezmejnih delavcev nima enotnih meril in da denimo uradi v Murski Soboti in Mariboru izdajajo različne odločbe, je hkrati menila, da je skrajni čas, da se naredi red tudi v tem organu.
Tudi Bezjak Zrim je menil, da slovenske inštitucije očitno ne opravijo svojega dela, rešitev problemov čezmejnih delavcev pa je videl v celoviti davčni reformi, ki da je edina, ki je njihova vlada v iztekajočem mandatu še ni izvedla.
Enostavnih rešitev ni
Da je treba zamenjati direktorja FURS-a, je menil Luka Simonič, rešitev pa videl v dvigu splošne davčne olajšave na 10 tisoč evrov: "Mi smo to že začeli, a je sedanja vlada to ukinila."
Darko Krajnc je izpostavil, da za te težave ni enostavnih rešitev, prava smer bi po njegovem bila v spremembi zakona o dohodnini ter v sklenitvi meddržavnega sporazuma z Avstrijo posebej za to področje. Irena Kuntarič Hribar je nasprotno menila, da bi sprememba zakona o dohodnini bila težka, lahko pa bi v tem zakonu uredili vsaj družinski bonus. "Drugače pa menim, da bi najboljša rešitev bilo sprejetje posebnega zakona, ki bi uredil samo to tematiko, torej sprejetje lex specialis."
Da problem ni političen, ampak matematičen, pa je menil Vlado Šega in izpostavil prepričanje, da bi se Slovenija in Avstrija lahko dogovorili, kako ga rešiti, saj da so mehanizmi za reševanje sporov znani.
"Razprava je bila vroča, večkrat se je tema zelo razširila, kar kaže na to, kako pereča je zadeva," je ob koncu povzel Fekonja. In okroglo mizo zaključil z dvema mogočima rešitvama, kot jih vidijo v sindikatu. "Eden je izvzetje s progresijo za izogibanje dvojnemu obdavčevanju, za kar bi bila potrebna sprememba konvencije z Avstrijo, pa tudi drugih bilateralnih konvencij, druga pa, da se stroški odštejejo od dohodnine kot davčni kredit. Šele to bi vsaj približno prineslo enakost čezmejnih delavcev z zaposlenimi v Sloveniji."
