Kaj le je tistega lepega aprilskega večera leta 1933 razmišljal gospod K., ko se je sprehajal po Prešernovi ulici z elegantno J. P. Verjetno ne kaj dosti, bil je namreč omožen, mlada ženska pod njegovo roko pa ni bila njegova soproga. In prav ta, nič manj elegantno opravljena od "konkurentke", jima je prišla na pot in dami sta si v trenutku skočili v lase. A. K., razočarana soproga, je z vsemi mogočimi in nemogočimi vzdevki glasno obkladala moževo ljubico, ta pa se je skrivala za vse ožjimi pleči svojega ljubimca. Ko ni znala odgovoriti na vprašanje A. K., zakaj zapeljuje njenega moža, je ženo to tako razjarilo, da se je je lotila s pestmi. Seveda se je okoli glasnega obračunavanja kmalu nabrala gruča radovednežev, poklicali so stražnika, da posreduje. A ko se je ta približeval, je J. P. zbežala po Prešernovi ulici, njen ljubimec in varajoči soprog pa se je med množico izmuznil na Aleksandrovo cesto (današnjo Partizansko, op. p.). "Le ljubosumna in varana zakonska polovica je ostala. Ker je preveč glasno pripovedovala stražniku ves dogodek in pri tem izrekla marsikatero pikro, jo je stražnik zapisal."
Zanimiva ljubezenska zgodba pa se je odvijala februarja 1937. Mira, brhka in živahna soproga tihega Jožka, se je nesmrtno zaljubila v nekega Toneta in mu v osmih dneh napisala kar devet "vročih ljubavnih pisem, ki bi omehčala najbolj zakrknjenega samca in sovražnika nežnega spola". A smola, Tone ni bil samski, ampak prav tako poročen in tako je Mirin nesojeni ljubimec, "kot najboljši zakonski mož novega veka", vseh devet vročih pisem lepo po vrsti prečital svoji strogi ženkici Pepici. Ta se je pri tretjem onesvestila. K zavesti je prišla šele pri devetem pismu, v katerem zaljubljena Mira njenemu Tonetu piše o "pomladanskih cvetlicah, mesečini in pticah, katerih vsaka si svobodno išče ljubi svoj par". Ker Tone ni povzročil, da je prejel v osmih dneh kar devet ljubavnih pisem, ni bilo vzroka za ločitev in sta zakonca v najlepši harmoniji likvidirala spor.
