Krize ne prizadenejo vseh enako, nekateri z njimi celo zaslužijo. Med epidemijo kovida se je premoženje najbogatejših povečevalo s hitrostjo 13.000 evrov na sekundo. Vojna je izjemna priložnost za razne špekulacije in bogat zaslužek. Zato bi morda tudi danes potrebovali podoben zakon, kakor je bil tisti, ki je izšel v Uradnem listu Kraljevine SHS 18. januarja 1922. Zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije. Tak je bil prvi člen: "Minister za socialno politiko skrbi za to, da je prebivalstvo kraljevine v zadostni količini in po zmernih cenah založeno z življenjskimi potrebščinami. Za življenjske potrebščine po tem zakonu se smatrajo: hrana (jed in pijača), živalska hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, poljedelske priprave, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe kakor tudi material za njih izdelovanje."
Zakon nato v nadaljnjih 22. členih našteva česa vse se ne sme - tistim, ki bi ga kršili, pa je zagroženo s kaznimi – denarnimi in zapornimi. Ni pa bila to zgolj mrtva črka na papirju, na terenu so bili vedno budni inšpektorji, ki so preverjali višino cen in njih upravičenost – in to ne zgolj prve mesece leta 1922. Ne, Zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije so jemali resno tudi leta 1939. Takole zapišejo v Večerniku 15. septembra tega leta: "Uradno je ugotovljena zadostna količina vseh življenjskih potrebščin, povišanje cen pa je neutemeljeno. Mestno poglavarstvo opozarja trgovce in vse druge prodajalce, da se bo vršila najstrožja kontrola, konsumente pa vabi, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu oziroma najbližji policijski stražnici."
