Jasna Marin
Oktobrski dnevi so bili izjemno topli, a november bo že zahteval, da se odenemo v plašče. Toplota bo pobegnila tudi z zelenjavnih vrtov, s katerih smo nedavno pospravili razhudnike, jedilne buče in sladki krompir. Na gredah dalje ostajajo prezimne sorte pora in motovilec, zimska solata, blitva, listni in brstični ohrovt ter radiči. Najprej poberite štrucarja, do decembra bo ostal rdeči glavnati radič, prezimnega pustite na prostem za rezanje glavic v spomladanskem času. Do 10. novembra je še primeren čas za sajenje česna. Dokler ne zmrzuje, lahko pustite na vrtu tudi endivijo, brokoli in kitajsko zelje. Poletne setve korenčka v juniju so primerne za spravilo v novembru, bo pa korenček prezimil tudi na prostem, če ga zasujete z zemljo ali zaščitite bodisi z listjem bodisi s koprenasto vrtno pokrivalko. V klet shranite zeleno, rdečo peso, do konca novembra pa še glave rdečega, belega in kitajskega zelja ter ohrovta. Špargljeve poganjke, ki so že orumeneli, porežite 2,5 centimetra nad tlemi in stebla sežgite ali vrzite med biološke odpadke.
V rastlinjaku uspeva sladki komarček
Ste jeseni že pridelovali sladki komarček ali koromač? Če imate doma rastlinjak, potem to vrtnino vsekakor dodajte na spisek zaželenih rastlin. Julija jo posejte, avgusta ali septembra pa sadike presadili v posode, napolnjene z vrtno zemljo, ki ste ji primešali kompost. Nadzemni del sladkega komarčka se odebeli po dveh do treh mesecih rasti. Uporabna je cela rastlina, liste in stebla lahko dodate solati, gomoljni del pa je imeniten za sveže sokove. Lahko ga dodajate mastnim jedem, ker pomaga pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema.
Proč z ostanki
Novembra odstranite z vrta rastlinske ostanke. To še zlasti velja za korenine vrtnin, pri katerih se lahko pojavijo koreninske bolezni. Odstranite tudi okuženo listnato zelenjavo, odpadle plodove paradižnika, gomolje krompirja. "Glive prezimijo na ostankih listja, korenin in plodov. Trosi gliv pa so vir novih okužb v naslednjem letu. Rastlinske ostanke, ki niso okuženi, lahko kompostirate. Podobno velja za plevelne rastline. Če semenijo, jih ne odlagajte na kompost," pojasnjuje Davor Špehar iz Zelenega sveta. V zemlji lahko pustite korenine metuljnic, ki ste jih sejali za zeleno gnojenje. "Te korenine živijo v simbiozi s koristnimi glivicami, ki vežejo dušik iz zraka in bogatijo zemljo z dušikom. Prav tako naj ostanejo na gredi zeleni deli omenjenih rastlin za obogatitev zemlje z organsko maso. Naslednje leto spomladi jih vdelajte v tla," svetuje sogovornik.
Sajenje sadnega drevja
Najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja je jeseni, ko drevesom odpade listje, in v zgodnji pomladi. Primož Brezovec iz Zelenega sveta razlaga, da omenjeni termin velja zlasti za sadike z golimi koreninami. Sadike v vsebnikih lahko sadite tudi prej, ko še nosijo listje. Pri sajenju uporabite kakovostna mineralna in organska gnojila. Preden se lotite sajenja, si pripravite vse, kar potrebujete. "Izberete kompost in druga organska gnojila kot nadomestek hlevskega gnoja za založno gnojenje in izboljšanje mikrobne aktivnosti tal, nekaj mineralnega gnojila, mrežo za zaščito korenin proti voluharju, kol za privezovanje sadike in sadjarsko vrvico za privezovanje sadike ob kol. Izkopljete jamo, široko približno 60 centimetrov in globoko 40 centimetrov," razlaga Brezovec. Po izkopu jame ločite zgornjo plast zemlje (živica) in spodnjo plast (mrtvica). Posebej ločite tudi izrezano travno rušo. Mrtvico obogatite s kompostom. Tudi živici dodajte kompost. "Predvsem vsebnost fosforja je v začetnem obdobju pomembna za dobro razrast korenin lasnic, ki so ključne za uspešno ukoreninjanje sadik," poudarja sogovornik. Na dno izkopane jame posujte dve do tri pesti organsko-mineralnega gnojila za založno gnojenje in ostanke odrezane travne ruše. Vse skupaj dobro nasekajte z lopato in nasujte še nekaj obogatene zemlje. Na podlago postavite še mrežo proti voluharju. V mrežo zabijte ošiljen kostanjev kol za privezovanje sadike, nato položite korenine v sadilno jamo, temeljito zalijte, zatem zasujte korenine s preostalo prstjo in tla pohodite. Drevo redno zalivajte, kol za stabilnost pa naj ostane v tleh še najmanj dve leti po sajenju. Podobno kot sadno drevje lahko v tem obdobju sadite tudi jagodičevje. Tiste sadne grme, ki so na vrtu že vsaj leto ali dve, pa oskrbite s hranili. Najboljše bo, da okrog korenin nasujete zrel kompost.
Koristno listje
Jesensko listje je izjemno koristno za zastiranje tal pod grmovnicami, zelišči in trajnicami, kjer lahko pripravite po desetcentimetrsko plast zastirke. Pri tem bodite pozorni, da uporabite zgolj listje brez znakov obolenja ali okužb. Pod listjem se zviša temperatura, kar spodbudi delovanje mikroorganizmov v zemlji. Jesensko listje lahko uporabite tudi za zaščito posodovk in bonsajev, ki čez zimo ostanejo zunaj. Z listjem in zrezanimi vejami lahko prekrijete kompostni kup. Obolelega listja ne uporabite za zastiranje ali kompostiranje, temveč ga odvrzite med biološke odpadke ali sežgite.
Živa meja, trave, vrtnice in trajnice
Dnevi so primerni za sajenje listopadnih rastlin za žive meje. Pri sajenju zemljo iz sadilnih jarkov pomešajte s kompostom. Pred izkopom si z izravnalno vrvico začrtajte linijo. Razdalja med rastlinami naj bo pri rdečelistni bukvi 30 centimetrov, pri navadnem gabru 35, glogu 40 in češminu 45 centimetrov. Ob sajenju je koristno listopadne rastline skrajšati na tretjino prvotne velikosti. S tem dosežete, da bo živa meja tudi v spodnjem delu gosta, kompaktna in lepo obraščena.
Cvetoč okras
Če je dovolj toplo in dokler vas nizke temperature ne preženejo z vrta, lahko na grede sadite trajnice in okrasne spomladanske čebulnice. Še vedno lahko v korita posadite tudi mačehe, hojhere in druge rastline za jesenska tihožitja.
Trajnice v posodah, ki jih boste čez zimo pustili na terasah, je dobro zaščititi pred zimo. Hermeliko, funkijo, bergenijo in odpornejše grmovnice pokrijte s smrečjem in juto, da bodo lažje kljubovale mrazu. Lonce postavite na podlago iz lesa (deske ali palete) ali na stiropor, da ne bodo v neposrednem stiku s hladnimi tlemi.
Ljubiteljice kislih tal
Ameriške borovnice so glede tal posebneži, ki zahtevajo drugačno prst od drugega jagodičevja. Zanje izberite sončno lego in pripravite življenjski prostor v humozni, kisli in za vodo prepustni zemlji (pH 3,8 do 5,0). Sadilna jama naj bo široka 80 centimetrov in globoka do 40 centimetrov. Stene in deloma dno sadilne jame obložite s folijo za ribnike, da preprečite razkisanje zemlje. Dno sadilne jame napolnite z drenažnim slojem peska, da voda lažje odteka. Namesto vrtne zemlje obvezno uporabite specialni kisli substrat, namenjen za borovnice. Po sajenju lahko po vrhu dodate zastirko iz borovih iglic in borovega lubja. Zastirko letno obnavljajte in vzdržujte plast, debelo pet do osem centimetrov. Vodi za zalivanje čez leto dodajajte specialno gnojilo za borovnice.
Urejena trata pred zimo
V toplih jesenskih dneh trava nenehno raste, zato poleg rednega odstranjevanja listov z zelenice, s katerim boste preprečili gnitje trave, ne smete pozabiti na košnjo. Višina košnje naj bo pet centimetrov. Ko pa bodo vremenoslovci napovedali snežne padavine, je treba trato takrat še zadnjič v tem letu pokositi, višina zadnje rezi naj bo tri centimetre, kajti če ima trata več zelene mase, obstaja večja možnost, da jo napade snežna plesnoba.
