Jasna Marin
V zabojčke na okenskih policah sejemo papriko, feferone in jajčevce (setev opravimo do sredine marca), do konca marca posejemo še paradižnik, ki potrebuje manj časa, da vzklije. Preden posejemo semena, je priporočljivo botenje (namakanje), sejemo pa pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija.
Ne prehitevajte
Rastline, ki ob kalitvi porabijo preveč energije, so izčrpane in so v času vegetacije veliko bolj občutljive za bolezni in škodljivce. Ko se tla ogrejejo na približno 5 °C, uspešno kalijo solata, redkvica in rukvica, priporočljivo je posejati tudi bob in grah, ki ju čez noč namočimo v topli vodi. Temperaturo tal lahko preverimo na spletni strani ARSO ali točneje na meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/.
Priprava vrta na novo sezono
Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta priporočata, da vse vrtnine, ki prezimujejo v vrtu, v začetku marca okopljemo. Vrtnine, ki so svoje že opravile in so postale neugledne, pa lahko v teh dneh populimo z gred. Kjer se bodo grede izpraznile, se lahko lotimo prekopavanja vrta. Tla morajo biti dovolj suha, da se ne lepijo na čevlje. Če niste privrženci prekopavanja in obdelujete le zgornjo plast zemlje, potem pred sajenjem namesto lopate uporabite ustrezno orodje, kot sta grebljica in zvezdasti kultivator, da z njima prerahljamo zemljo.
Gnojenje da ali ne
Gnojenje vrta je najbolje opraviti jeseni, če pa se tega opravila lotimo spomladi, upoštevajmo, da zadostuje, če vrtno zemljo gnojimo s hlevskim gnojem približno vsaka štiri leta, medtem ko vmes za izboljšanje kakovosti prsti raje uporabimo kompost in organske zastirke, kot so slama, odkos trave, listi zelenjave. V hlevskem gnoju je namreč veliko dušika, ki ostane več let v prsti in spodbudi (pre)hitro rast zelenih listov, ki so potem precej dovzetni za napad bolezni in škodljivcev.
Na novopognojene gredice sadimo rastline, ki močno izčrpavajo tla, denimo kapusnice, pa tudi kumare, krompir, paradižnik, zeleno. V gredice, ki so najbolj izčrpane, pa lahko posadimo stročnice, torej fižol, grah, bob. Na koreninah stročnic se namreč naselijo posebne bakterije, ki vežejo dušik in z njim obogatijo prst.
Tik pred brstenjem
V sadnem vrtu je konec februarja ali v začetku marca priporočljivo poskrbeti za varstvo pred boleznimi in škodljivci. ”Tik pred brstenjem uporabimo pripravke, s katerimi dobro ‘operemo drevo’. Škropimo vedno proti večeru ali zjutraj. Čebele takrat niso več aktivne in tudi veter nam ne povzroča težav pri nanosu škropiv. Lotimo se tudi rezi sadnega drevja in jagodičja,” svetujeta Davor Špehar (na fotografiji) in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Za tiste, ki niso vešči rezanja, je prav spomladi veliko praktičnih prikazov rezi sadnega drevja, ki jih je priporočljivo obiskati. Kdor je takšno priložnost zamudil, tem Špehar in Brezovec priporočata, da rez opravijo šele v času cvetenja, saj v tem primeru zagotovo ne boste izrezali pridelka tekočega leta. “Upogibanje poganjkov in odstranjevanje vseh konkurenčnih poganjkov ima prednost pred močno rezjo. Takrat boste rez opravili optimalno in izrezali tudi poganjke, ki jih običajno pustite na drevju. Pravilo, ki se ga držimo pri rezi, je, da izrežemo vse veje, ki so stare, poškodovane, zlomljene, močno povešene, ali tiste, ki so poškodovane zaradi bolezni in škodljivcev. Vse večje rane pa premažemo s cepilno smolo.”
Še preden se sadno drevje in jagodičevje olistata, je zelo primeren čas za sajenje rastlin. Če sadimo sadike z golimi koreninami, je treba najprej odstraniti poškodovane korenine in sadiko za več minut namočiti v kalež (zmes komposta in vode), preden jo posadimo v sadilno jamo.
Na višini zgodnejši pridelek
Si želite pridelati nekaj vrtnin, ki bodo zrele za pobiranje prej kot na klasičnem vrtu? V takšnem primeru je še kako uporabna visoka greda. “Vanjo lahko zgodaj v marcu sadimo sadike solate, česen, čebulo, sejemo rukolo, azijsko listno zelenjavo, grah in bob. Visoko gredo in sadike v vrtu ob nizkih temperaturah pokrijmo z loki in zimsko vrtno tkanino. Tako bodo prve sadike in setve zaščitene pred močnejšim mrazom,” svetujejo pri Zelenem svetu.
Zeleni dogodki
Botanični vrt Univerze v Mariboru
• 5. marca ob 13. in 16. uri: REZ JAGODIČEVJA. Prikaz bo potekala v sadno-zelenjavnem delu Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Praktični prikaz bo vodil mag. Andrej Vogrin (FKBV).
• 7. marca ob 17.45: NAČRTOVANJE ZELENJAVNEGA VRTA. Predaval bo strokovnjak kluba Gaia v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v prvem nadstropju prizidka gradu Hompoš.
• 12. marca ob 16. uri: REZ VRTNIC. Praktični prikaz v rozariju botaničnega vrta bosta vodila Jelena in Simon Škorjanec (DLVS).
• 14. marca ob 16. uri: NEGA LUPINARJEV. Predavala bo Anita Solar.
• 21. marca ob 17:45: V OBJEMU PACHAMAME - POTEPANJE PO PERUJU. Predavanje vodi Peter Kramer, vodja posestva Meranovo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM.
Celjski sejem
• Od 15. do 17. marca se na Celjskem sejmu začne pomlad. Na sejmišče vas bo vabil sklop šestih sejmov, kjer lahko z eno vstopnico obiščete in si ogledate kar vse hkrati: FLORA, POROKA, ALTERMED, APISLOVENIJA, FESTIVAL KAVE SLOVENIJA, KULINART.
Pomladitev zelišč
Pomlad je idealna za pomlajanje najrazličnejših rastlin, tudi zelišč. Za rezanje zeliščnih potaknjencev rožmarina, sivke, timijana, origana … uporabimo ostro britvico ali skalpel in vršičke zelišč odrežimo najmanj dva centimetra na dolgo in jih potaknimo v vlažen substrat za potaknjence. Te redno oskrbujemo z vodo. Ko bodo koreninice dovolj močne, mlade sadike konec meseca presadimo v lončke ali neposredno na vrt.
Okrasne rastline
V svetlih notranjih prostorih, še bolje pa v rastlinjaku, lahko posejemo enoletnice, kot so enoletne lobelije, žametnice, cinije, petunije, okrasni tobak. Tudi za setev trajnic, kot so zvončnice, gajlardije, orlice, je zdaj pravi čas. Prav tako po malem pripravimo nekatere čebulnice. Nakalimo gomoljne begonije, kane, dalije, kale.
Zalivanje, obrezovanje
Zlasti v suhem in vetrovnem vremenu zalivajmo zimzelene grmovnice (rododendron, lovorikovec, pušpan) in trajnice. Pazimo predvsem na tiste, ki rastejo tik ob hiši, kjer dež težje namoči tla in stene še dodatno segrevajo ozračje. Marca obrežemo vrtnice: odstranimo odmrle dele, poganjke še nekoliko skrajšajmo in, če tega nismo storili že jeseni, odstranimo starejše poganjke, da bo grm bolj zračen.
Novi lonec za lončnice
Star rek pravi, da se od marca do maja cvetje presaja. To velja tudi za lončnice in posodovke. Ali je rastlina zares godna za selitev v novi lonec, preverimo tako, da jo dvignemo iz starega lončka - če so korenine močno prepredene, potem zanje izberimo novi lonček. Kadar so korenine na dnu zelo goste in rumene ali poškodovane, jih nekoliko porežemo in malce "zmasiramo", ker se bodo zrahljane prej vrasle v novi substrat.
Bujne orhideje
Marec je primeren za nove začetke tudi pri orhidejah, zato jih je takrat dobro presaditi in zanje izbrati ustrezno mesto.
- Orhideje falenopsis presajamo približno vsako drugo leto, in sicer v obdobju po odcvetu.
- Postavimo jih v okrasne lonce, ki so precej višji od sadilnega lonca, da se na dno steka odvečna voda, ki jo nekaj minut po zalivanju odlijemo.
- Za razvoj listov v rastnem obdobju orhidejam dodajamo blaga tekoča gnojila.
- Rumene liste sproti odstranimo, orumenele stare cvetne poganjke pa odrežemo do tistega kolena, do koder se je posušilo steblo.
- Ustrezna temperatura za orhideje je od 18 do 24 stopinj Celzija, postavimo jih na severno ali vzhodno okensko polico. Če jih želimo spodbuditi k cvetenju, jim pozimi zagotovimo temperaturo okrog 12 stopinj Celzija.
- Eksotične cvetlice potrebujejo nekoliko več zračne vlage, to lahko zagotovimo bodisi z rošenjem bodisi z brisanjem listov z vlažno krpo.
Oskrba zelenice
Nekateri so že kosili, drugi imajo kosilnice že v nizkem štartu. Pred prvo košnjo z grabljami ali valjarjem najprej zravnamo krtine. Če je mraz čez zimo dvignil rušo, jo pred prvo košnjo povaljamo. Ker so tla pod rušo zbita, jih je najprej treba prezračiti z vilami za zračenje, da zmanjšamo zbitost tal in omogočimo koreninam globljo rast. V nastale luknjice nasujemo kremenčev pesek. Pri zračenju in čiščenju trate si pomagamo tudi s pahljačastimi grabljami. Pred prvo košnjo s trate poberemo vse kamenje, veje in trde predmete, da bomo lahko kosili. Prav tako pregledamo kosilnico in po potrebi še kaj servisiramo, damo nabrusiti nož in zamenjamo olje. Marca, ko začne trava rasti, jo pognojimo z gnojilom z večjo vsebnostjo dušika, da pospešimo rast trate.
