To so rastline, ki potrebujejo zaščito pred zimo. Ste že poskrbeli zanje?

Jasna Marin Jasna Marin
01.12.2020 03:00
Večina vrtnih rastlin je odporna proti nizkim temperaturam, zagotovo pa je na vsakem vrtu tudi kakšna mlada rastlina ali drevo iz toplejših krajev, ki je občutljivejše na mraz in potrebuje zaščito. Pa poglejmo, katere rastline potrebujejo topel plašč, preden zapade sneg.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock
Pflanzenfreude.de

Med rastline, ki bi jih lahko na izpostavljenih mestih poškodoval mraz, so zlasti sredozemske, kot so denimo smokve, rožmarin, sivka, poleg teh zaščito pred zimo potrebujejo tudi pampska trava, nekatere okrasne grmovnice, vrtnice in ne nazadnje tudi drevje v sadovnjaku.

Zimska obleka za kraljico vrta

Vrtnic jeseni praviloma ne obrezujemo, skrajšamo lahko zgolj kakšen predolg poganjek, ker bi sicer z obrezovanjem lahko poškodovali rastlino in povzročili, da postane bolj ranljiva. Je pa treba vrtnice pred zimo osipati z vrtno zemljo ali s kompostom, da tako zaščitimo cepljeno mesto in očesca. Če se obeta mrzla zima, vrtnice prekrijemo še s smrekovimi vejami, spomladi pa smrečje odstranimo in zasipana mesta odgrnemo.


{api_embed_photo}609887{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}609903{/api_embed_photo}

Tudi vrtnice vzpenjavke nam bodo zelo hvaležne za zimsko zaščito. Nanje lahko okrog in okrog navežemo smrekove veje ali pa rastlino obdamo z naravno juto.

Med vrtnicami so najbolj občutljive visokodebelne sadike, kajti pri teh je mesto cepljenja visoko nad zemljo. Zaščitimo ga tako, da nekaj centimetrov pod cepljenim mestom zavežemo juto ali koprenasto pokrivalko, ki jo nato zapolnimo s suhim listjem ali slamo vse do vrha krošnje, kjer juto zvežemo.


{api_embed_photo}609900{/api_embed_photo}

Okrasne rastline z občutljivimi koreninami

Pred mrazom in vlago zaščitimo rastline z občutljivim koreninskim sistemom, tako da koreninski del prekrijemo z debelo plastjo listja. To lahko storimo z večjimi okrasnimi travami in stebla ter klasasta socvetja zvežemo skupaj. Na ta način bomo zagotovili, da bodo snežinke in dežne kaplje speljane navzven, torej stran od korenin in središčne grude.
{api_embed_photo}609889{/api_embed_photo}

Okoli rododendronov lahko pred zimo nasujemo šoto, iglice in slamo, da jih zaščitimo pred zmrzaljo in izsušitvijo. Hortenzijam do pomladi ne odstranjujmo posušenih cvetov, kajti prav zaradi njih bo rastlina bolje zaščitena pred zimo.
{api_embed_photo}609886{/api_embed_photo}

Trajnicam na okrasnem vrtu odstranimo porumenelo listje in enakomerno porežemo poganjke, da bo vrt videti bolj urejen. Tudi srobote je treba zavarovati pred zimo, zato jih obdajmo s slamo ali smrekovimi vejami.

Mlada drevesa

Debla mladih sadnih dreves so elastična in se ob sončnem vremenu razširijo, zvečer, ko se ohladi, pa se naglo skrčijo, kar lahko povzroči razpokanje zaradi mraza. Zato mnogi še zmeraj uporabljajo staro recepturo za zaščito lubja pred razpokanjem: 2 kilograma žganega apna zmešajo z 10 litrov vode in s tem premažejo debla mladih pa tudi nekoliko starejših dreves, ki jih je še prej treba dobro očistiti s krtačo. Apneni premaz je bele barve, zato odbija svetlobo in varuje skorjo, obenem pa uniči tudi precej zajedavcev, ki se naselijo v drevesnem lubju. Uporabimo ga lahko tudi za marelice, ker bomo z belim premazom zavrli prezgodnjo vegetacijo, drevesni sokovi bodo kasneje stekli po drevesu in tako bo marsikatero drevo zaščiteno pred kapjo.

Shutterstock

Sredozemske rastline

Mnogi ljubitelji sadnega drevja na vrtove zasajajo fige, kivije in kakije. Fige nekateri gojijo kot posodovke, ki jih v jeseni spravijo v prezimni prostor. Če pa imate figo posajeno zunaj, mora biti na južni in zavetrni legi. Pred zimo drevo zavarujemo tako, da poganjke mladega drevesa usmerimo navzgor in jih narahlo povežemo, okrog korenin nasujemo zastirko, nato celotno drevo ovijemo z rogoznico. Obvezno moramo zaščititi tudi kaki, ki je mlajši od treh let, in kivi do petega leta starosti. Koreninski del obeh rastlin prekrijemo z zastirko za zaščito korenin - uporabimo lahko suho listje, slamo, okrog pa v zemljo potaknemo smrečje ali zastirko obdamo z zaščitno mrežo. Deblo kakija in poganjke kivija takrat, ko so temperature okoli 0 stopinj Celzija, na debelo obložimo s koruznico, slamo, praprotjo ali koprenasto pokrivalko. Kaki ovijemo še z belo folijo, da vlaga ne zmoči obloge. Zaščito odstranimo šele spomladi, ko mraz popusti.
{infobox-gray}146191{/infobox-gray}
{api_embed_photo}609890{/api_embed_photo}

Prezimovanje zelišč

Zeliščne grede prekrijemo z zastirko iz komposta ali z debelo plastjo listja, ki jo lahko tik pred zimo obdamo še s smrekovimi vejami. Na ta način bodo na gredah zlahka prezimile tudi rastline, ki mraz sicer slabše prenašajo, kot sta denimo rožmarin ali sivka. Vsekakor bo dobra zaščita na gredi učinkovitejša kot izkopavanje rastlin in presajanje v lonce.

Zaščita pred objedanjem

Pozimi so na delu tudi mnoge divje živali. Zlasti srne in zajci radi priskakljajo v sadovnjak in tam objedajo mlade poganjke. Mlada drevesa bomo najlaže zaščitili tako, da okrog debla naredimo obroč iz žičnate mreže, druga možnost je, da debla ovijemo s koruznico ali smrečjem, še najboljša rešitev pa je, da ves sadovnjak ogradimo z mrežo. Nekateri sicer sadovnjake škropijo s kemičnimi sredstvi, ki odvračajo zajce in drugo divjad, vendar prvi dež spere zaščito, zato je mehanska zaščita veliko učinkovitejša od kemične.
{api_embed_photo}609910{/api_embed_photo}

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta