S prenovo so ustvarili prostor umetnosti življenja

Mariborčani se morda premalo zavedamo, da imamo v mestu znamenitost, ki si jo pride vsako leto ogledat 40.000 do 60.000 obiskovalcev z vseh koncev sveta. Najstarejšo trto na svetu jemljemo skoraj za samoumevno, saj je v mestu že od nekdaj, prestala je poplave, napade trtne uši in prenovo Lenta v 80. letih prejšnjega stoletja, po kateri je pravzaprav šele dobila pravo veljavo. Skoraj sramežljivo pa se v zgradbi, ob kateri trta raste, pravzaprav dogaja vse, kar lahko Maribor zaradi te znamenitosti ponudi turistom.

In medtem ko se zelena lepotica zdaj, po zaprtju Lenta za avtomobile, še bolj kot prej kaže v vsej svoji veličini, je bila Hiša Stare trte do lani skoraj nekoliko zapostavljena. Zato so se na Zavodu za turizem Maribor odločili za celovito prenovo, pa ne le videza, temveč predvsem vsebine, prav slednja je na današnjo podobo prostora tudi najbolj vplivala. 

Tako Jure Struc, direktor mariborskega Zavoda za turizem, kot arhitekt Stojan Skalicky iz arhitekturnega biroja Arhisol, ki je skupaj s sodelavko Tino Rudolf zasnoval prenovo, pravita, da je bila prva in morda najtežja naloga, kako razgiban in raznolik prostor povezati v koherentno celoto, ob tem pa hišo odpreti navzven in jo povezati z okoljem. "Okna so bila prej zastekljena z vitraži, na njih so bile rešetke, skoznje se ni videlo ne noter ne ven, zato je bil prostor nekako izoliran, bolj podoben kleti. Zdaj so ob oknih najboljši prostori s pogledom vse do Drave," razlaga Struc nov koncept, po katerem je Najstarejša trta, kot se odslej imenuje lokal, postala srečevališče za poslovne partnerje, ambient za družabne dogodke in romantične večerje, obenem pa glavno izložbeno okno in vinoteka štajerskih vinarjev. Ti zdaj obiskovalce pozdravijo takoj nasproti vhoda, saj so tablice z logotipi 54 vinarjev nameščene na velik lesen sprejemni pult, osrednji element vhodne avle. 

Kako povezati notranjost z zunanjostjo

A pot do tega koncepta je bila daljša, kot se zdi ob pogledu na rezultat, pravi Stojan Skalicky. "Vsakega projekta se lotiš z neko podrobno analizo prostora, s katerim se boš ukvarjal. V tem primeru pa smo morali najprej z uporabnikom in hkrati vodjo prenove, ekipo Zavoda za turizem, razviti nov koncept prostora. Muzejske vsebine so se namreč preselile v drugo zgradbo in znašli smo se pred vprašanjem, kaj bo prostor Najstarejše trte v prihodnje. Zadali smo si cilj, da ta ambient prvič povežemo z najstarejšo trto, ki raste zunaj," pripoveduje sogovornik.

Iz nove vsebine je izhajala tudi oprema, ki so jo zasnovali v Arhisolu, in sicer od prostorske zasnove do oblikovanja opreme ter koncepta barv in tekstur. "Stavbo smo popolnoma prenovili, ne da bi posegali v konstrukcijo ali spreminjali namembnost. Da smo lahko ohranili talni mozaik nedotaknjen, nismo smeli posegati v inštalacije ogrevanja in prezračevanja," pojasnjuje Skalicky in dodaja, da so cevi in napeljave v tleh sicer ostale, vendar so jih priključili na sodobne naprave. Da bi mozaik prišel bolj do izraza, so prejšnje ploščice prekrili s temnim dekorativnim betonom.

Najdaljša konzolna miza v mestu

Mozaik, ki ponazarja valove Drave in ga je leta 2015 ustvaril Igor Orešič, povezuje osrednje prostore lokala, vinoteko in gostinski del, v slednjem je mogoče naročiti pijačo in prigrizek. Arhitekti so opremo prilagodili temu, da mozaik nikjer ni okrnjen, zato je točilni pult nasproti vhoda dvignjen na podstavek in na videz lebdi nad tlemi, prav tako velika konzolna miza. Osrednji element tega prostora je namreč po besedah Jureta Struca "najdaljša konzolna miza v mestu". Lesena plošča je pričvrščena neposredno na nosilne stebre in omogoča pogostitev različno velikih družb, od parov do večjih skupin. Mizo obdajajo barski stoli na tankem kovinskem podnožju, ki dopolnjujejo videz lahkotnosti in prostornosti.

V sosednjem, multimedijskem prostoru si lahko obiskovalci na dveh zaslonih na dotik preberejo vse o Najstarejši trti ali si ogledajo film, obenem je tukaj mogoče organizirati denimo okrogle mize ali predavanja. Za steno pa se skriva še ena pridobitev prenove - stranišče za gibalno ovirane obiskovalce. Nekoliko ločeni so še prostori za zaposlene in sanitarije za druge goste. 

Dobro sodelovanje vseh vpletenih

Pri snovanju vsebine in opremljanju je Arhisol sodeloval tudi z javnimi mestnimi institucijami: Umetnostno galerijo Maribor, Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, Pokrajinskim arhivom. "Prav to sodelovanje je izvedbi dalo novo dodano vrednost in nedvomno lahko rečemo, da je prostor Najstarejše trte prostor umetnosti – umetnosti življenja štiristoletne trte, umetnosti vina in naših vinarjev, umetnosti Maribora, umetnosti svobodnega umetniškega pogleda na to, kaj je štiristoletna trta, in umetnosti dobrega počutja," pojasnjuje Stojan Skalicky. Na razpisu za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Kograd, v katerem so po sogovornikovih besedah zelo dobro razumeli, da soustvarjajo eno najbolj pomembnih mestnih turističnih točk, in so temu primerno skrbno ravnali. "Mogoče je to na prvi pogled zelo enostavna prenova, ampak je bilo kar ogromno izzivov, da danes deluje tako enostavno," meni Stojan Skalicky. "Najtežje je delati, če imaš pred seboj samo prazen list papirja. Zato je ključno imeti naročnika, ki želi presežek in ki je pripravljen sodelovati, se vzajemno učiti. Ti se od njega učiš, spoznavaš, kakšna so njegova pričakovanja in cilji, in mu obenem predstaviš prostorske danosti in možnosti. Ko se zbere takšna ekipa, v kateri se ideje medsebojno oplajajo, je pot sicer daljša, ampak pripelje do rezultata, s katerim so na koncu vsi zadovoljni."