Jasna Marin
Ni boljšega, kot če lahko v hladnih dneh na vrtu naberemo kaj svežega za pod zob. Če smo vrtne gredice pravočasno zaščitili z vrtno pokrivko, bomo lahko na vrtu pobirali vrtnine, med njimi kodrasto zelje, motovilec, rdeči radič, zimski tolščak in brstični ohrovt. Slednji je zelo primeren za hujšanje, saj ima nizko kalorično vrednost, ker pa vsebuje tudi veliko celuloze, pomaga k boljši prebavi.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti na klet: tam vsak teden preglejmo zelenjavo in sadje in sproti izločimo vse, kar je poškodovano in nagnito.
Načrtovanje vrta in brez prehitevanja
V prihodnjih dneh se lahko posvetimo tudi načrtovanju vrta za novo sezono. V miru razmislimo o tem, kaj je v preteklem letu manjkalo na gredah, in si v zvezek zapišimo, kaj vse želimo letos pridelati. Nikar pa ne hitimo z delom na vrtu, ker bomo sicer zemlji naredili več škode kot koristi. Zemlja je rodovitna le, če je v njej življenje. To pa pomeni, da v njej živi ogromno zelo majhnih, očem nevidnih živih bitij, bakterij, glivic, veliko žuželk in še mnogo drugega. Vsa ta živa bitja so v temini zemlje našla svoj dom in se prilagodila temu načinu življenja. Številna omogočajo rastlinam, da dobijo hranila iz organske snovi, druga pomagajo koreninskemu sistemu rastlin, da pride do potrebnih hranil, tretja so sovražna in branijo rastline pred škodljivimi glivicami in drugimi škodljivci. Vse to življenje se pozimi umakne v globine, da tam prezimi, sleherno premikanje zemlje pa pomeni težave za te drobne organizme. Že če izpulimo plevel, nekaj koristnih organizmov v zemlji propade.
Rez jagodičevja
Ko so temperature nad ničlo, se lahko lotimo obrezovanja rodnih grmov ribeza in kosmulj, ker spomladi odženejo zelo zgodaj. Pravilo veleva, da vsako leto izrežemo do tretjine vej, na katerih je manj plodov in ki so prestare za rodnost. Te veje boste prepoznali po kratkih brstnih nastavkih. Tudi stare, hrapave vejice kosmulj in ribeza pri tleh odrežite, da ne bodo ovirale mladih poganjkov pri njihovi rasti. Preverite, ali so črni ribez napadle pršice šiškarice - to ugotovite po napihnjenih popkih. Prizadete dele rastlin odlomite in jih vrzite med odpadke.
Jagode črnega trna (Prunus spinosa) so že od jeseni navidezno zrele, vendar so zaradi visoke vsebnosti čreslovine grenke in trpke. Po dolgotrajnem mrazu temnomodri plodovi črnega trna končno dobijo prijetnejši okus. Iz njih lahko pripravite marmelado ali liker.
Privlačen zeleni prizor
Kdor želi na terasi ali pred vhodom pozimi postreči s privlačnim zelenomodrim prizorom, si lahko omisli tihožitje z iglavci, posajenimi v posodah - po možnosti takšnimi, ki rastejo počasi. Izberite denimo modri brin (Juniperus Squamata 'Blue Star'), ki ne bo zrasel višje od 50 cm, primerna sta tudi kitajski brin (Juniperus chinensis stricta) s kompaktno rastjo, ki zraste do 2,5 metra visoko, in stožčasta pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana 'Ellwoodii') - končna višina rastline je tri metre. Ti iglavci ne potrebujejo obrezovanja. Če boste iglavca posadili v lonček, se prepričajte, da je na dnu luknja, tako lahko odteče voda. Spomladi je priporočljivo rastline pognojiti z gnojilom za iglavce in jih približno vsako drugo leto presaditi v večji lonec.
Pravi prostor za pozimi cvetoče grmovnice
Prav pozimi lahko na vrtu poiščete najprimernejša rastišča za zgodaj cvetoče grmovnice, kot so pozimni jasmin (Jasminum nudiflorum), brogovita (Viburnum x bodnantense), navadni volčin (Daphne mezereum), skimija (Skimmia japonica), saj jih boste ta čas najlaže odkrili. Opazujte, kje se sneg najhitreje topi in kateri predel je najdlje obsijan s soncem. Takšna mesta so potem najprimernejša za zgodnje grmovnice, cvetoče trajnice in privlačne čebulnice. Po golih vejah vzpenjavk najlaže ugotovite, ali jih je treba kje na novo zvezati, kje povsem odstraniti vezi ali je treba kakšno malce razrahljati, da ne bi poškodovala lubja in onemogočila normalnega pretoka rastlinskih sokov.
Virginski nepozebnik cveti pozimi.
