Sanja Verovnik
Vreme je vedno bolj muhasto, vse več je ekstremnih vremenskih pojavov. Streha nad glavo je zelo pomembna, a ne samo kot element, ki je na zgradbi najbolj izpostavljen, temveč kot zaščita zgradbe in vseh tistih, ki bivajo v njej. Kakšna mora biti streha, da bo uspešno kljubovala vremenskim nevšečnostim? "Vsaka streha mora najprej kljubovati vremenskim neprilikam," poudarijo strokovnjaki Tehničnega teama Gerard in dodajo: "Katero kritino bomo izbrali za svojo streho, je predvsem odvisno od arhitekture objekta, naklona strešin, oblike in spet - vremenskih vplivov, ki jim bo izpostavljena, in seveda tudi od okolja, kjer objekt stoji." Vsekakor pa je streha, nadaljujejo sogovorniki, tudi okras naše hiše in njena atraktivnost je pomembna.
Nagib strehe
Strehe glede vpliva vetra delimo v tri vrste, ob tem pa je treba upoštevati tudi težo kritine. Lahke kritine tehtajo le od okoli sedem do osem kilogramov na kvadratni meter, betonske in opečne kritine med 45 in 50 kg/m², bobrovci pa okoli 70 kg/m². Pri tem je treba upoštevati nagib strehe. Položne strehe so do deset stopinj, zgornja meja, do katere še deluje teža strešnika, pa je 75 stopinj. Tako med desetimi in tridesetimi stopinjami delujejo na streho velike sesalne sile pri velikem vplivu lastne teže, odvisno od teže kritine, manjše sesalne sile in manjši vpliv lastne teže kritine se ustvarijo med 30 in 55 stopinjami, nad tem naklonom so sesalne sile, ki delujejo na streho, zelo majhne, lastna teža kritine pa izgubi pomen. V bistvu to pomeni, da lahko veter dvigne ravno streho in da ravna streha ni popolna zaščita pred vetrom. Glede na sesalno silo vetra delimo streho na naslednja področja - ravne zaključke: robove, vogalna in ploskovna področja. Najbolj so za veter občutljivi in tudi obremenjeni robni in vogalni deli strehe. Širina robnih in vogalnih področij predstavlja 1/8 ožje strani objekta, za robno ploskev nekako upoštevamo meter in več širine kritine, pri večjih objektih pa širino robne ploskve omejimo na okoli dva metra.
Ob nakupu kritine si je treba vzeti čas
Previdnost pri izbiri strešne kritine torej ne sme biti odveč, nakup naj bo skrbno premišljen. Kje se po navadi zalomi in strešna kritina ni dovolj vzdržljiva ali pa ne zmore vremenskih obremenitev? "Največ napak kupci naredijo takrat, ko si za izbiro strešne kritne ne vzamejo dovolj časa, da bi se o najbolj ustrezni posvetovali z več strokovnjaki," opozorijo pri Tehničnem teamu Gerard. "Hiše, ki so bile pri nas zgrajene med letoma 1970 in 1990, imajo najpogosteje strešine z dokaj nizkim naklonom in konstrukcijsko šibkim ostrešjem. Ob gradnji se je dopuščala le razmeroma lahka, a žal tudi zdravju škodljiva azbestna cementna kritina." Sogovorniki menijo, da je ob njeni zamenjavi treba izbrati kritino, ki bo lahka in hkrati primerna za nižje naklone ter seveda okolju prijazna.
Samo lokalni krovec je pravi
V zadnjih letih skoraj ne obstaja več pravilo, da je neko področje morda bolj izpostavljeno vremenskim nevšečnostim, pravijo pri Tehničnem teamu Gerard. "Kot jajce debela toča ni danes nič nenavadnega. Pred dvema letoma je oklestila Mozirje, lani Črnomelj, letos okolico Maribora in Ptuja, ne dolgo nazaj pa Ilirsko Bistrico. Res je žalosten pogled na od toče prerešetano streho, v notranjosti pa od dežja uničeno opremo. Kako torej ukrepati? Vsekakor z ustrezno kritino. Takšno, kjer se bo udarec kot pomaranča debele toče poznal, vendar bo streha še naprej uporabna." Sogovorniki še opozorijo, da je poleg izbire kvalitetne kritine vedno treba izbrati kvalitetnega izvajalca iz lokalnega okolja: "Torej mojstra, ki na Primorskem dobro ve, kaj je burja in kakšno škodo lahko naredi na strehi, na Rogli pa krovca, ki je seznanjen s tem, kaj pomeni dva metra debela snežna odeja. Ta mojster s Primorskega bo v Vipavi vso leseno podkonstrukcijo vijačil, strešnike pa pritrdil na vsakem valu. Na Rogli bo predlagal strešnik, ki bo vzdržal še tako debelo snežno odejo. Celo krave so se že sprehajale po njej na hotelu Planja in je niso poškodovale."
Trajnost se podaljšuje
Strokovnjaki Tehničnega teama Gerard pojasnijo, da trajnost strešne kritine ni odvisna od vremenskih pogojev, temveč bolj od kvalitete materialov, iz katerih je izdelana, predvsem pa je pomembna ustrezna montaža. "Trend zahtevane dobe trajanja kritin se podaljšuje in je danes popolnoma normalno, da streha zdrži eno generacijo ali celo dve. Vsaj petdeset let mora kritina služiti svojemu namenu," so prepričani sogovorniki. Po njihovih besedah se v gradbeništvu vedno znova pojavljajo novi materiali. "Skupaj z njimi napredujejo tudi znanja njihovega vgrajevanja. Pri nas vsako leto namenimo veliko pozornosti izobraževanju svojih partnerjev oziroma krovcev, saj se dobro zavedamo, da šele, ko je material kvalitetno vgrajen, upravičeno dobi naziv trdne in trajne strehe," še sklenejo pri Gerardu.
