Jeseničani s soncem do bistveno nižjih stroškov

Tina Recek Tina Recek
28.02.2019 01:57

Na strehi jeseniškega bloka prva skupnostna sončna elektrarna. Investicija naj bi se povrnila v dobrih sedmih letih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Jesenice so prva občina v Sloveniji, ki se lahko pohvali s sončno elektrarno na bloku, ki jo je postavil GEN- I. Poleg omenjene družbe je za njeno realizacijo zaslužen predstavnik stanovalcev Brane Zajović, ki mu je uspelo prepričati tamkaj živeče, da je to naložba prihodnosti. Kar ni bilo ravno mačji kašelj, saj v bloku s 23 stanovanji in med okoli 55 stanovalci živi precej starejših. Ob njeni predstavitvi minuli teden je jeseniški župan Blaž Račič izjavil, da so zelo ponosni, da imajo prvi v Sloveniji takšno elektrarno, in verjame, da bo ta projekt zgled še marsikomu.

Cilj je povečati samooskrbo

Da so na investicijo zelo ponosni tudi stanovalci, je bilo razbrati iz njihovih komentarjev. Ramo Čatak je dejal, da mu je bila ideja o postavitvi sončne elektrarne všeč že na začetku. "Vesel pa bom šele čez leto dni, če se bo pokazalo, da smo se pravilno odločili," je pridal. Sostanovalka Sonja Vergles tudi ni skrivala navdušenja nad investicijo. Kot nam je dejala, so se bližnji sosedje že začeli zanimati zanjo in ni dvakrat reči, da se bo kdo izmed njih za tak projekt v bližnji prihodnosti tudi odločil. Zajović, sicer inženir mehatronike, je orisal, kako je nastala ideja o postavitvi sončne elektrarne. Vse se je začelo pred dobrimi šestimi leti, ko so s stanovalci iskali rešitev, kako naj zmanjšajo znesek za ogrevanje sanitarne vode. Račun je namreč znašal okoli 36 evrov na stanovanje ali okoli enajst tisoč evrov na leto. Rešitev so našli v vgradnji toplotne črpalke, ki se je izkazala za zadetek v polno. Strošek je po tej investiciji padel na tri tisoč evrov letno. Ob tej naložbi se jim je porodila ideja o gradnji sončne elektrarne, a je niso mogli takoj uresničiti, ker zakonsko to ni bilo mogoče. To je se je dalo šele lani s spremembo uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je omogočila tovrstne projekte tudi na večstanovanjskih objektih. Od takrat so stekli postopki za uresničitev njihove zamisli. Zajović je pojasnil, da so sončno elektrarno postavili na valentinovo. Ima 129 panelov, vrednost naložbe je 36.400 evrov, povrnila se bo v sedmih letih, z njo pa bodo pokrivali večino potreb po energiji v stavbi. Stanovalci so za uresničitev projekta najeli kredit, ki pa ne pomeni visoke finančne obremenitve, saj mesečni obrok za odplačevanje sončne elektrarne ni bistveno višji od mesečnega stroška za elektriko, kot so ga plačevali doslej (do namestitve sončne elektrarne na streho). Ko bodo kredit po dobrih sedmih letih odplačali, bo naslednjih 23 let (življenjska doba sončne elektrarne je 30 let,) elektrika za njih brezplačna. "Naš cilj pa je, da bi samooskrbo s sedanjih petdeset odstotkov povečali za nekaj več odstotkov z dodatnimi paneli," je še pristavil Brane Zajović.

Prva sončna elektrarna GEN-I Sonce za samooskrbo večstanovanjske stavbe Blaž Račič 
Robert Balen
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta